Odločitev sodišča: zaradi zastaranja zavrnili zahtevek kreditojemalca v frankih

Odločitev vrhovnega sodišča je bistvenega pomena za vse tožbene zahtevke posojilojemalcev v švicarskih frankih, saj jasno opredeljuje temelje za zastaranje kondikcijskega zahtevka.
Vrhovno sodišče je zavrnilo denarni zahtevek posojilojemalca v švicarskih frankih zaradi zastaranja. Glede zastaranja denarnega (kondikcijskega) zahtevka pri posojilu v švicarskih frankih je namreč odločilo, da je kondikcijski zahtevek posojiloojemalca po tožbi sicer vloženi julija 2016 že v celoti zastaral, so sporočili z Združenja bank Slovenije (ZBS).
V konkretnem primeru, o katerem je odločalo sodišče, je posojilojemalec 22. decembra 2006 sklenil kreditno pogodbo v evrih, nato pa 24. maja 2007 sklenil prvi aneks h kreditni pogodbi, s katerim je valutno klavzulo spremenil v švicarske franke. Čez dobra tri leta, 2. septembra 2010, je sklenil še drugi aneks, s katerim je bila sprememba s prejšnjim aneksom ukinjena, torej se je posojilo iz švicarskih frankov spremenil nazaj v evre.
Posojilojemalec je tožbo vložil 18. julija 2016, s katero je zahteval ugotovitev ničnosti prvega aneksa (sprememba iz evrov v švicarske franke) in uveljavljal denarni zahtevek v višini razlike v domnevnih preplačilih. Zaradi zastaranja je bil denarni zahtevek zavrnjen.
Jasno opredeljeni temelji zastaranja
Ta odločitev sodišča je bistvenega pomena za vse tožbe, ki so v teku ali bi bile morda še vložene, saj jasno opredeljuje temelje za zastaranje kondikcijskega zahtevka v zahtevkih posojilojemalcev v švicarskih frankih. Praktično to pomeni, da kljub morebiti ugotovljeni ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih posojilojemalec ne more pričakovati, da bo upravičen tudi do morebitnega plačila s strani banke, navaja ZBS.
“Vrhovno sodišče je namreč kategorično zanikalo možnost navezave začetka teka roka zastaranja na ugotovitev morebitne ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Potrdilo je, da načelo vestnosti in poštenja velja tudi za kreditojemalca kredita v švicarskih frankih, ki bi lahko ob dolžni skrbnosti z upoštevanjem 5-letnega zastaralnega roka pravočasno vložil tožbo z ustrezno oblikovanim kondikcijskim zahtevkom, saj sodišče ni ugotovilo nepremagljivih ovir, ki bi utemeljevale zadrževanja teka zastaranja,” so iz ZBS še zapisali v sporočilu za javnost.