Lani na svetu rekordno število bogatašev z rekordnim premoženjem
Po padcu bogastva v letu 2022 se tako imenovani posamezniki z visokim neto premoženjem vračajo k rasti, ugotavlja nova raziskava.
Leta 2023 je bilo na svetu 22,8 milijona posameznikov, ki imajo na voljo vsaj milijon dolarjev likvidnih sredstev za naložbe. Ti so upravljali z nekaj več kot 86.790 milijardami dolarjev (79.800 milijard evrov) premoženja, kar je 4,7 odstotka več kot leto prej, v poročilu World Wealth Report navaja francoska analitična družba Capgemini.
Pri obeh kategorijah gre za najvišjo izmerjeno vrednost, odkar je Capgemini leta 1997 začel izvajati raziskavo, kar po vsej verjetnosti pomeni tudi najvišjo vrednost v zgodovini, piše STA. Za letošnjo raziskavo so anketirali 3.119 premožnih posameznikov (high net worth individuals – HNWI), od tega 1.300 ultrapremožnih, katerih razpoložljivo premoženje presega 30 milijonov dolarjev.
Prav ultrapremožni so najbolj povečali svoje premoženje. To je na globalni ravni zraslo za slabe štiri odstotke in je znašalo nekaj manj kot 30 tisoč milijard dolarjev.
Na rekordni ravni je bilo tudi število premožnih posameznikov, ki se je lani povečalo za 5,1 odstotka. Po svetu jih je bilo 22,8 milijona, od tega 5,8 milijona v Evropi, ki na tem področju zaostaja za Severno Ameriko in Azijo. V Evropi se obenem nahaja 41 ultrapremožnih posameznikov, ki imajo 4.400 milijard dolarjev premoženja.
Vsi milijonarji v Evropi imajo skupaj 18.800 milijard evrov premoženja.
Optimistično v 2024
K lanski rasti premoženja je prispevalo umirjanje inflacije, rast borznih tečajev in okrevanje svetovnega gospodarstva, pravijo pri Capgemini. Letos so premožneži "pazljivo optimistični" glede rasti.
Portfelji premožnih posameznikov se letos normalizirajo. Lani so namreč več kot tretjino sredstev držali v obliki denarja in ekvivalentov, kar je bil večdesetletni vrh, letos pa naj bi se ta kategorija vrnila na običajnih 25 odstotkov. Znova pridobivajo alternativne naložbe, nepremičnine in obveznice.
Tudi bogataši so nagnjeni k predsodkom pri naložbenih odločitvah, še ugotavlja raziskava. Kar 65 odstotkov vprašanih je na primer dejalo, da informacije dobivajo iz virov, ki sovpadajo z njihovimi lastnimi načeli. Le sedem odstotkov jih je odgovorilo, da tega ne počnejo.
Ultrapremožne posameznike lahko države privabijo zlasti s storitvami, ki imajo visoko dodano vrednost. "Zaradi kompleksnega življenjskega sloga in prefinjenih potreb ultra-HNWI dajejo prednost storitvam z dodano vrednostjo, pri čemer jih 78 odstotkov meni, da so bistvene za njihove odnose s podjetjem za upravljanje premoženja."
