Kurilno olje se znova draži, kmetje zahtevajo ukrepe

Po besedah predsednika kmetijsko-gozdarske zbornice Jožeta Podgorška so cene kmetijske nafte v pomembnem času sezone verjetno na najvišji ravni v letošnjem letu.
Kmetijske organizacije so zaradi visokih cen kurilnega olja oziroma kmetijske nafte pristojna ministrstva pozvale k pripravi ukrepov za obvladovanje visokih stroškov v pridelavi hrane, poroča STA. Pristojne so pozvale tudi k iskanju rešitev za čebelarje. “Verjamemo, da bomo do teh rešitev prišli,” je danes dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.
“Ponovno smo priča visoki ceni kmetijske nafte, verjetno najvišji ceni kurilnega olja v letošnjem letu. Smo pa sredi pomembnega dela sezone kmetijskih opravil, ob zaključku žetve in ob začetku setve ozelenitev, ki so ključne za ohranitev naših tal,” je na izjavi za medije v Ljubljani Podgoršek.
Od pristojnih – ministrstev za kmetijstvo, infrastrukturo in finance – zbornica ter zadružne in čebelarske zveze, sindikata mladih kmetov in kmečke iniciative pričakujejo ukrepe, ki so jih predlagali pristojnim že v prejšnji sestavi vlade. Med temi je Podgoršek naštel možnost reprograma kreditov prek sklada za regionalni razvoj, hitrejšo pomoč po lanski suši in pozebi, označevanje hrane skladno s poreklom, večji nadzor nad tem in uvajanje novih metod.
“Pričakujemo, da bo vlada ukrepe začela čim prej izvajati,” je poudaril. S tem bodo lahko zagotavljali, da se bo povečalo povpraševanje po hrani slovenskega porekla. “Na trgovskih policah je kar naenkrat vse slovensko ali pa veliko slovenskega, kmetje pa svojih pridelkov ne morejo prodati. Torej nekje verjetno nekaj ni tako, kot bi moralo biti,” je povedal.

Ena redkih držav, ki še ni pomagala kmetijskemu sektorju
Leta 2022 je zaradi vojne v Ukrajini država zaprosila za državno pomoč po pravilu de minimis, pri čemer so se določene podpore dodeljevale v obliki pavšala na hektar, ne da bi morali kmetje vlagati kakršnekoli vloge, je spomnil. Podobno pomoč po njegovih besedah pričakujejo tudi sedaj, zlasti zato, ker to počnejo tudi druge države, slovenski kmetje pa postajajo vse bolj nekonkurenčni.
Kot je še povedal Podgoršek, se o tem pogovarjajo že vse leto, v času prejšnje vlade so imeli dva sestanka, a se ni zgodilo nič. “Smo bolj ali manj ena redkih ali celo edina država EU, ki v tem trenutku še ni pomagala kmetijskemu sektorju zaradi višjih cen nafte in gnojil,” je dejal.
V zbornici po njegovih besedah ugotavljajo, da se kurilno olje draži hitreje kot ostala goriva. “Zato je pomembno, da takoj odpremo dialog,” je dejal in dodal, da je treba rešitev poiskati za čebelarje, ki “v sistemu kmetijske nafte v večini izpadejo”.
Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf je pojasnil, da imajo zaradi visokih cen goriva težave tudi čebelarji. “V pašni sezoni vozimo čebele na pašo, a to ni enkratni prevoz, saj je treba oskrbovati čebele s hrano, z vodo, zanje skrbeti, česar pa ne opravljamo s tovornjaki, da bi lahko koristili kmetijsko nafto,” je povedal in dodal, da to za čebelarje pomeni visok strošek, še piše STA.
Kako odgovarja ministrstvo za kmetijstvo
Ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da se zaveda resnosti razmer, s katerimi se zaradi visokih stroškov goriva in gnojil sooča kmetijski sektor. “V sodelovanju s kmetijskimi organizacijami in drugimi deležniki pripravljajo ukrepe, ki bodo v okviru razpoložljivih možnosti čim učinkoviteje blažili posledice povečanih stroškov goriva in gnojil,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Evropska komisija je v okviru predlaganega paketa ukrepov za blažitev posledic krize v kmetijstvu predvidela 2,7 milijona evrov sredstev. Po navedbah ministrstva se je minister Janez Cigler Kralj na zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju nedavno zavzel za čimprejšnjo pomoč kmetom.
Ministrstvo bo možne rešitve in ukrepe pripravilo v drugi polovici leta, po objavi izvedbene uredbe EU. “Cilj ministrstva je, da se po sprejetju evropskega pravnega okvira potrebni nacionalni postopki izvedejo čim hitreje in v tesnem sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki. Pri tem je skupni cilj zagotoviti čim bolj stabilne pogoje za delovanje slovenskih kmetijskih gospodarstev,” so še dejali.