Kako varčni smo Slovenci
Slovenska gospodinjstva so lani privarčevala 14,7 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je enako kot v evrskem območju in malce več od povprečja EU.
Slovenci smo po pandemiji covida-19 postali bolj varčni, v zadnjem desetletju pa so slovenska gospodinjstva tudi bolj varčna in kljub povečanju dolga ostajajo manj zadolžena kot povprečna gospodinjstva v Evropski uniji, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs), ki so jih pripravili ob svetovnem dnevu varčevanja, ki ga vsako leto obeležujemo 31. oktobra.
Lani so gospodinjstva v Sloveniji privarčevala 14,7 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je 2,9 odstotne točke več kot leta 2015 in tudi več kot predlani. Gre za del dohodka, ki ga gospodinjstva ne namenijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev, zato odraža bruto stopnjo varčevanja.
V desetletnem obdobju do konca lanskega leta je stopnja bruto varčevanja večinoma naraščala, največji porast pa je bil zabeležen v prvem pandemskem letu 2020. Takrat je stopnja dosegla najvišjo vrednost pri 22,6 odstotka. V naslednjih letih je nato upadala, a ostala višje kot pred pandemijo.
Bolj varčni
V istem obdobju je bila stopnja varčevanja tudi višja od evropskega povprečja. Največja razlika je bila zabeležena leta 2020, ko je v EU znašala 18,3 odstotka, torej 3,3 odstotne točke manj kot pri nas, lani pa so evropska gospodinjstva privarčevala 14,3 odstotka razpoložljivega dohodka oziroma 0,4 odstotne točke manj kot slovenska. Le predlani je bila stopnja varčevanja v Sloveniji nižja kot v EU, in sicer za 0,5 odstotne točke. V evrskem območju je stopnja varčevanja pri 14,7 odstotka, torej enaka kot v Sloveniji.
Slovenija se po podatkih Eurostata uvršča v sredino lestvice članic EU po stopnji varčevanja. Ta je bila lani med državami, za katere so na voljo podatki, najnižja v Italiji (10,8 odstotka), najvišja pa na Češkem (19,2 odstotka). Leto prej je bila na vrhu lestvice Nemčija, kjer se je stopnja varčevanja znižala z 20 na 18,9 odstotka.
Več naložb v delnice
Lani so slovenska gospodinjstva povečala svoja finančna sredstva, kar vključuje gotovino, vloge, delnice in druge naložbe. Ob koncu leta so ta finančna sredstva znašala 96,1 milijarde evrov, kar je 8,9 milijarde evrov več kot leto prej, po podatkih Banke Slovenije.
Največja rast je bila zabeležena pri lastniškem kapitalu, ki vključuje delnice, in sicer 16,8 odstotka. Bančne vloge so se medtem povečale za sedem odstotkov. Delež lastniškega kapitala je pri 37,3 odstotka tako prvič doslej presegel delež vlog (34,8 odstotka) in postal največji v sestavi finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev. Sledila so sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (10,7 odstotka), gotovina (8,7 odstotka) ter dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (4,9 odstotka). Vrednost posojil je ostala nespremenjena pri 2,6 odstotka.
Tudi v evrskem območju prevladujejo delnice in drug lastniški kapital s 37,8-odstotnim deležem, sledijo pa bančne vloge z 28 odstotki. Medtem je v državah z evrom precej večji delež sredstev v zavarovanjih in pokojninah (25,2 odstotka) ter precej manjši delež v gotovini (2,9 odstotka).
Za dobro milijardo več dolga
Slovenska gospodinjstva so imela ob koncu lanskega leta za 19,8 milijarde evrov posojil in drugih finančnih obveznosti, še kažejo podatki Banke Slovenije. To je za 1,3 milijarde evrov več kot leto prej. Največ so k rasti prispevala dolgoročna posojila, ki so pomenila 83,5 vseh finančnih obveznosti. Sledili so komercialni krediti in predujmi (6,2 odstotka), kratkoročna posojila (pet odstotkov) in druge obveznosti (5,3 odstotka).
Pri tem je izrazita rast opazna tako pri stanovanjskih kot potrošniških posojilih. V zadnjem desetletju do konca 2025 se je obseg stanovanjskih posojil povečal za 68,8 odstotka, samo v letu 2025 pa za 8,5 odstotka. Pri potrošniških posojilih se je obseg v desetih letih povečal za 79,2 odstotka oziroma 9,3 odstotka na leto. Pri drugih posojilih je bila desetletna rast bolj umirjena, znašala je 34 odstotkov.
Tudi v evrskem območju največji delež finančnih obveznosti zavzemajo dolgoročna posojila, ob koncu lanskega leta 87,2 odstotka.
Zadolženost slovenskih gospodinjstev je lani znašala 41,2 odstotka, kar pomeni, da finančne obveznosti iz posojil pomenijo takšen delež bruto razpoložljivega dohodka. To je 0,9 odstotne točke več kot leto prej.
V evrskem območju se je medtem zadolženost gospodinjstev zmanjšala za 2,1 odstotka, a ostaja precej višja kot v Sloveniji pri 77,5 odstotka.
