Kako bo videti novi kompleks Emonika v središču Ljubljane (VIDEO)
V začetku maja so stekla prva pripravljalna dela za gradnjo večnamenskega kompleks Emonika, kjer bodo pisarne, hotel, trgovski center in stanovanja. Projekt je ocenjen na več kot 350 milijonov evrov.
Stroji ob železniški in avtobusni postaji, na križišču Dunajske, Vilharjeve in Masarykove ceste, so zabrneli v začetku maja, kmalu po tem, ko so v družbi Mendota Invest, ki je v lasti največje madžarske bančne skupine OTP, pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Celotno območje se bo v veliko gradbišče sicer spremenilo tudi zaradi gradnje Ljubljanskega potniškega centra, kjer bosta novi železniška in avtobusna postaja. Projekta sicer nista povezana.
Gradnja Emonike naj bi bila končana leta 2026, zajemala 187 stanovanj, s parkirišči in kletmi. Na severnem delu kompleksa bo stalo tudi 15.000 kvadratnih metrov pisarniških prostorov.
Zmogljivosti bo dopolnjevala stolpnica na južnem delu, ki bo najvišja poslovna stavba v Ljubljani in bo vključevala 20.000 kvadratnih metrov dodatnih pisarniških površin. Poleg poslovne stavbe bo stalo nakupovalno središče s površino 21.500 kvadratnih metrov in 80 trgovinami.
Kompleks bo vključeval tudi dva hotela, prvega s tremi zvezdicami in več kot 180 sobami ter drugega s štiri plus zvezdicami in več kot 200 hotelskimi sobami in apartmaji, so še navedli pri družbi Mendota Invest.
Hotela bosta imela svojo restavracijo, salone, konferenčne prostore, klub in sobe z zasebnimi terasami.
Zapleti pri prenovi ljubljanske železniške postaje
Medtem pa za projekt prenove železniške in avtobusne postaje direkcija za infrastrukturo še naprej išče izvajalca. Tudi v drugo ni oddala javnega naročila za nadgradnjo železniške postaje Ljubljana, z obema ponudnikoma, konzorcijem na čelu s SŽ – ŽGP in družbo VOC Celje pa bo izvedla konkurenčni postopek s pogajanji, je poročala STA.
Ponudbi na drugo javno naročilo za fazi B in C nadgradnje ljubljanske železniške postaje, ki je bil 7. marca objavljen na portalu javnih naročil, sta oddala konzorcij družb SŽ – Železniško gradbeno podjetje (ŽGP), Kolektor IGIN, CGP in GH Holding v višini nekaj manj kot 257 milijonov evrov z davkom na dodano vrednsot (DDV) ter družba VOC Objekti visoke gradnje v višini 259,64 milijona evrov z DDV.
“Predvideno je, da bo direkcija v nadaljevanju izvedla konkurenčni postopek s pogajanji,” so zapisali maja.
Neuspešen tudi prvi razpis
Direkcija prvega razpisa, objavljenega novembra lani, ni oddala, ker je obe ponudbi – istega konzorcija na čelu s SŽ – ŽGP ter družbe VOC Celje – zaradi previsoke cene zavrnila kot nedopustni. Po navedbah Dnevnika sta znašali 260,8 milijona in 295,2 milijona evrov z DDV.
Direkcija je ob objavi prvega javnega naročila kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV, v dokumentaciji pri drugem javnem naročilu je ta vrednost 173,3 milijona evrov brez DDV oz. 211,4 milijona evrov z DDV.
