Gospodarska rast v prvem četrtletju močno pospešila

V letošnjem prvem četrtletju se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za tri odstotke. Brez upoštevanja sezonskih vplivov je bila rast 3,1-odstotna, so sporočili z državnega statističnega urada Surs.

Glede na predhodno četrtletje je bila rast 0,7-odstotna.

Medletna rast BDP v prvem četrtletju je toliko izrazitejša, saj smo v lanskem prvem četrtletju zabeležili prvo krčenje po epidemiji. Spomnimo, da je takrat BDP medletno upadel za 0,6 odstotka oziroma za 0,5 odstotka brez upoštevanja sezonskih vplivov.

Slovenska gospodarska rast je močno presegla tudi rast evrskega območja in EU. Gospodarska rast v evrskem območju je bila namreč v prvem četrtletju medletno 0,8-odstotna, v EU pa enoodstotna (v Sloveniji 3,1-odstotna). V četrtletni primerjavi se je BDP v evrskem območju okrepil za 0,1 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka (v Sloveniji za 0,7 odstotka).

Krepitev domače potrošnje

Domača potrošnja se je v prvem četrtletju okrepila za 3,7 odstotka, k čemur sta pozitivno prispevali povečanje končne potrošnje in bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kjer so dosegli šestodstotno rast. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se povečali za 2,4 odstotka, pri storitvah za dva odstotka in pri netrajnih proizvodih za 1,9 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so porasli za 3,9 odstotka, med temi izraziteje izdatki za kolektivne storitve, za pet odstotkov. Izdatki države za individualne storitve so se povečali za 3,3 odstotka, navajajo statistiki.

Bruto investicije so se dvignile za 5,6 odstotka. Na rast je pozitivno vplivalo povečanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so narasle za 12,6 odstotka, kar je najvišja rast po drugem četrtletju 2021. K njihovi rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za petino (20,7 odstotka), od tega v stanovanjske zgradbe za 3,9 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 27,6 odstotka.

Investicije v opremo in stroje so se povečale po podobni stopnji kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 8,2 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 8,3 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,1 odstotka.

Rast blagovne menjave s tujino

V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa upadel za 2,9 odstotka. Uvoz se je povečal izraziteje, in sicer za 1,5 odstotka. Uvoz blaga je zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa upadel za 1,1 odstotka. 

Zaposlenost spet zrasla

Skupno je bilo v prvem četrtletju zaposlenih približno 1,1 milijona ljudi. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost tokrat povečala, in sicer za 0,4 odstotka oziroma za 4.000 oseb.

Največ novih zaposlitev je bilo v združenih dejavnostih uprave in obrambe, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva (za 5.100 oseb oziroma za 2,3 odstotka) ter strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih (za 3.200 oseb oziroma za 2,3 odstotka).

Po drugi strani se je zaposlenost v nekaterih področjih dejavnosti zmanjšala. Najizrazitejši upad, za 3.400 oseb oziroma za 1,6 odstotka, se je zgodil v predelovalnih dejavnostih, še beleži Surs.

Rast dodane vrednosti najvišja v gradbeništvu

Dodana vrednost se je v prvem četrtletju medletno zvišala za 2,6 odstotka. Ponovno je bila rast najvišja v gradbeništvu, za 15 odstotkov. Po upadanju rasti v lanskem letu se je tokrat dodana vrednost zvišala tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 1,4 odstotka.

Opozorili na slabšanje razpoloženja v gospodarstvu

V luči razmer na Bližnjem vzhodu so na Sursu danes opozorili tudi, da se posledice vojne in zapiranja Hormuške ožine že odražajo na nekaterih kratkoročnih ekonomskih kazalnikih za april.

Izpostavili so kazalnik gospodarske klime, katerega vrednost se je v primerjavi z marcem znižala za 2,8 odstotne točke. K temu je najbolj prispevalo znižanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov, ki je upadel za 10 odstotnih točk, kar je tretji največji mesečni upad v zadnjih desetih letih.

Zaupanje potrošnikov se je bistveno poslabšalo tudi v večini držav EU, med katerimi je Slovenija zabeležila največji padec vrednosti kazalnika.