Fiskalni svet: Javne finance so se v prvem polletju še naprej slabšale

Javnofinančne razmere so se v prvi polovici leta nadalje slabšale, v najnovejšem mesečnem poročilu ugotavlja fiskalni svet.

Državni proračun je imel v prvi polovici letošnjega leta primanjkljaj v višini 1,2 milijarde evrov. To je več kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 0,8 milijarde evrov, in več kot polovica primanjkljaja, predvidenega po veljavnem proračunu za celotno letošnje leto, to je 2,1 milijarde evrov.

Obstaja tveganje, da bo celoletni primanjkljaj zaradi običajnega povečanja v drugi polovici leta še večji od predvidenega, svari fiskalni svet.

Primanjkljaj celotnega sektorja država je v prvem četrtletju znašal 3,4 odstotka BDP, kar je za 0,6 odstotne točke BDP več kot v enakem obdobju lani. Razpoložljivi podatki za drugo četrtletje nakazujejo na podobna gibanja, ugotavljajo.

Celoletni primanjkljaj naj bi se po večini projekcij gibal okoli tri odstotke BDP, kar je eden izmed kriterijev za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja po pravilih EU, opozarja fiskalni svet. Polletna realizacija državnega proračuna in morebitna uvedba zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) pa povečujeta tveganja, da bi bil primanjkljaj še večji od trenutnih projekcij.

Kaj so razlogi za povečevanje primanjkljaja

Ključni razlog za večanje javnofinančnega primanjkljaja je nadaljevanje razmeroma visoke, široko osnovane in pretežno strukturne rasti javne porabe. Visoka rast tekoče porabe je pretežno posledica spremembe plačnega sistema in zakonsko pogojenih rednih usklajevanj pravic. K njej pomembno prispevajo tudi številni diskrecijski ukrepi, sprejeti v zadnjih letih, je v poročilu zapisal fiskalni svet.

Ob tem se manevrski prostor državnega proračuna zmanjšuje ob povečevanju transferov v ostale blagajne javnega financiranja, katerih financiranje postaja vedno zahtevnejše. Visoka ostaja tudi rast investicijske porabe. Na ravni države jo letos predvsem spodbuja zaključevanje načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter okrepljeno črpanje kohezijskih sredstev.

Na občinski ravni povečano naložbeno aktivnost povezujemo z bližajočimi se lokalnimi volitvami. Letošnje večanje primanjkljaja sicer zavira okrepljena rast prihodkov, ki izhaja predvsem iz višjih prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV) in davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) kot posledica boljših makroekonomskih gibanj, deloma tudi višje inflacije, navaja fiskalni svet.

K prihodkom največ prispeval DDV

Prihodki so v prvem polletju znašali 7,74 milijarde evrov, kar je 8,4-odstotna medletna rast in je precej večja kot v enakem obdobju lani. Približno polovica rasti je posledica višjih prihodkov od DDV, ki so se povečali za 11,6 odstotka na 2,93 milijarde evrov. Njihova rast se vztrajno krepi od druge polovice lanskega leta.

Prav tako so se precej povečali prihodki od DDPO (za 22,9 odstotka na 1,06 milijarde evrov) in iz sredstev EU (za 42,9 odstotka na 534 milijonov evrov), kar izhaja iz pospešenih plačil iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Podcenjena rast stroškov dela

Rast odhodkov medtem ostaja visoka in široko osnovana. V prvem polletju so nanesli 8,94 milijarde evrov, s čimer so bili medletno večji za 12,3 odstotka. Pomemben del rasti odhodkov je prispevalo odvajanje namenskih prihodkov v proračunske sklade, od tega okoli polovico sredstva na podlagi izvajanja NOO. Tudi brez upoštevanja tega dejavnika je ostala rast odhodkov visoka, in sicer desetodstotna.

Približno tretjino so k rasti odhodkov prispevali višji stroški dela, ki so se povečali za 11 odstotkov na 2,66 milijarde evrov. Takšna rast nakazuje, da so biti ti podcenjeni pri načrtovanju letošnjega proračuna, ki je predvidel celoletno rast v višini 3,1 odstotka, trdijo v fiskalnem svetu. Njihova rast se je okrepila zaradi delne uskladitve z lansko inflacijo ob majskem izplačilu aprilske plače in zaradi dobro petino višjega letnega regresa. Rast stroškov dela se bo julija še okrepila zaradi izplačila tretjega obroka v okviru plačne reforme.

K medletni rasti skupnih odhodkov so znaten del prispevali še višji transferi posameznikom in gospodinjstvom (1,13 milijarde evrov; 10,3-odstotna rast), izdatki za blago in storitve (790 milijonov evrov; 10,9-odstotna rast), transferi v ZZZS (277 milijonov evrov; 46,8-odstotna rast) ter investicijska poraba (644 milijonov evrov; 22,3-odstotna rast).

Višja socialna nadomestila so posledica redne zakonske uskladitve z inflacijo in diskrecijskih ukrepov, izdatki za blago in storitve so bili višji zlasti zaradi višjih odhodkov za tekoče vzdrževanje. Razlog za povečanje tekočega transferja v ZZZS je bil več sredstev za stabilizacijo financiranja zdravstvenega varstva, ki jih je predvidel zakon o izvrševanju proračunov. Investicijska poraba pa kljub povečanju zaostaja za proračunskimi načrti, letos se najbolj večajo naložbe v zdravstveno, izobraževalno in prometno infrastrukturo, so še navedli v fiskalnem svetu.