Evropa vrača udarec Trumpu: kaj vse bodo obdavčili

Članice Evropske unije (EU) so prižgale zeleno luč za uvedbo 25-odstotnih carin na številne ameriške izdelke, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Celoten seznam izdelkov iz ZDA, ki jih bo Komisija dodatno obdavčila, za zdaj ni znan.

Po poročanju STA ukrepi med drugim vključujejo 10- oziroma 25-odstotne carine na uvoz riža, sladke koruze, arašidovega masla, brusnic ter tobaka in tobačnih izdelkov iz ZDA. 25-odstotne carine bodo med drugim po neuradnih informacijah veljale za uvoz vrste izdelkov iz jekla in aluminija, pa tudi za uvoz mesa in mesnih izdelkov (perutnina in govedina), jajc, medu, določene zelenjave in sadja ter kave.

Euronews med izdelki navaja tudi mandlje in pomarančni sok, perutnino, sojo in jahte.

Kdaj bodo uvedene carine

Carine bodo uvedene s 15. aprilom, Bruselj pa ob tem sporoča, da jih lahko kadarkoli umakne, če ZDA privolijo v pogajanja. Sredi maja se bo začela uporabljati še večina preostalih proticarinskih ukrepov, ki jih EU uvaja v odziv na razširjene ameriške carine na uvoz jekla in aluminija. Za sojo in mandlje naj bi se medtem 25-odstotne dodatne carine začele uporabljati šele 1. decembra.

Carine bodo po oceni Komisije letno v proračun EU prinesle 22 milijard evrov, kar je nekoliko manj od finančnega učinka ameriških carin (26 milijard evrov).

Kot poroča Politico, je predlogu carin na današnjem glasovanju nasprotovala le Madžarska.

Prihodnji teden naslednji paket

Današnji paket carin je evropski odgovor na ameriške carine na jeklo in aluminij, ki so v veljavo stopile 12. marca. Kasneje so ZDA uvedle še 25-odstotne carine na uvoz vozil v ZDA, od danes pa veljajo tudi 20-odstotne recipročne carine na skoraj vse blago, ki ga evropska podjetja izvozijo v ZDA (izjema so na primer farmacevtski izdelki).

Komisija zdaj pripravlja drugi paket ukrepov, ki naj bi ga predstavila v začetku prihodnjega tedna.

Bruselj v današnji izjavi za javnost ponavlja, da “so ameriške carine neupravičene in škodljive, saj povzročajo gospodarsko škodo obema stranema in tudi svetovnemu gospodarstvu”.

Tehnološki velikani si lahko oddahnejo

V katerem od naslednjih korakov bi na muhi Bruslja lahko pristala tudi velika tehnološka podjetja (tako imenovani Big Tech) in digitalne storitve, Ahilova peta Washingtona, je poročal Politico. Evropska unija ima 157 milijard evrov presežka v blagovni menjavi z ZDA, kar pomeni, da izvozi več kot uvozi. Vendar ima po drugi strani primanjkljaj v storitvah v višini 109 milijard evrov, vključno z digitalnimi storitvami. Ameriški tehnološki velikani, kot so Apple, Microsoft, Amazon, Google in Meta, obvladujejo več vrst trgov v Evropi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je omenila tehnologijo kot eno od “kart”, na katere lahko EU igra, ko je v torek na zasedanju Evropskega parlamenta govorila o grožnji carin.

Toda EU ni enotna, kaj storiti glede te karte. Njena tehnološka zakonodaja, zlasti osrednja zakona o digitalnih trgih in digitalnih storitvah (DMA in DSA), ni zasnovana tako, da bi služila kot orodje za povračilne ukrepe. Poskusi, da bi tehnološkim velikanom naložili višje davke, so bili v preteklosti neuspešni.

Vlade bi lahko sicer zmanjšale svojo porabo za velika tehnološka podjetja z revizijo politik javnega naročanja, vendar v mnogih primerih Evropa nima lastnih alternativ. Nekatere prestolnice, kot je Dublin, medtem že opozarjajo, da bi napad na ameriško tehnologijo močno škodoval gospodarstvu EU.

Neposredno ciljanje na Big Tech bi po pisanju Politica sprožilo tudi jezo vodilnih direktorjev tehnoloških podjetij, kot so Elon Musk, Jeff Bezos in Mark Zuckerberg, ki so gojili tesne vezi s Trumpom.