Evro in evropske delnice navzdol zaradi Trumpovega rožljanja s carinami

Po Trumpovi napovedi carin na uvoz iz EU je vrednost evra padla, prav tako so se znižale vrednosti osrednjih indeksov na evropskih borzah.
Evropska valuta evro je v primerjavi z dolarjem ponoči padla na najnižjo raven po novembru 2022. Za en evro je bilo treba odšteti 1,0141 dolarja. ZDA so namreč napovedale zaostrovanje trgovinske politike, kar bi lahko povzročilo trgovinsko vojno in prizadelo svetovno gospodarstvo, poroča STA.
Evro se je zjutraj nekoliko okrepil, a ostaja pod pritiskom. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 10. ure za en evro odšteti 1,0241 dolarja, kar je 1,2 odstotka manj kot ob koncu petkovega trgovanja.
To se dogaja vse od izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika v začetku lanskega novembra. Podobno se dogaja s kanadskim dolarjem, ki je padel na najnižjo vrednost od leta 2003, in mehiškim pesom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Evropski vlagatelji v negotovosti
Osrednji indeksi na evropskih borzah so nov delovni teden začeli močno pod gladino. Indeks najpomembnejših podjetij v območju z evrom Eurostoxx 50 je doslej izgubil 1,65 odstotka. Frankfurtski DAX je približno prav toliko pod izhodiščem, pariški CAC 40 je nižje za 1,56 odstotka, londonski indeks FTSE 100 pa je 1,18 odstotka v minusu, piše STA.
Podobno kot evropski vlagatelji so se na napoved ZDA danes odzvali azijski vlagatelji. Japonski Nikkei 225 je izgubil 2,66 odstotka, seulski Kospi 2,52 odstotka in singapurski STI 0,70 odstotka. Avstralski All Ordinaries se je znižal za 1,83 odstotka.
Borze na Kitajskem so bile zaradi praznovanja lunarnega novega leta še zaprte.
Trump: Kmalu tudi carine za EU
ZDA so za torek napovedale dvig carin, in sicer na 25 odstotkov na uvoz iz Mehike in Kanade, pri čemer bo uvoz energentov iz Kanade ocarinjen z 10-odstotno stopnjo, ter na 10 odstotkov na uvoz iz Kitajske. Trump, ki je za danes napovedal pogajanja s Kanado in Mehiko, da bi se morda ukrepu izognili, je z višjimi carinami zažugal tudi EU in dejal, da bodo te uvedene “kmalu”, poroča STA.
ZDA želi s tem zaščititi domače proizvajalce in zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj. Kanada, Mehika in Kitajska namreč v trgovini z ZDA skupaj ustvarijo več kot 40 odstotkov ameriškega uvoza. Vse so napovedale protiukrepe, s čimer se strahovi, da bo izbruhnila svetovna trgovinska vojna, povečujejo.
Trgovinska vojna lahko vpliva na trgovanje v drugih panogah in prizadene tudi države, ki vanjo niso neposredno vpletene. Prinese višje cene, umik nekaterih izdelkov s trga, daljše dobavne roke, izgubo delovnih mest. Lahko povzroči pritisk na inflacijo in zavira mednarodno trgovino.
Vrh EU: Odločno se bomo odzvali s protiukrepi
Voditelji članic EU na današnjem neformalnem srečanju v Bruslju med drugim razpravljajo tudi o evropskem odgovoru na Trumpove carine. Večinoma se strinjajo, da se mora Evropa v primeru uvedbe ameriških carin na uvoz iz unije odločno odzvati s protiukrepi. Poudarili so, da bi carine imele negativne posledice za obe strani.
“Kot močno gospodarsko območje lahko sami organiziramo stvari in se lahko tudi odzovemo s carinsko politiko,” je menil nemški kancler Olaf Scholz. “To je tisto, kar moramo storiti in bomo storili, vendar bi morala biti perspektiva in cilj, da nadaljujemo na način, ki temelji na sodelovanju,” je sicer prepričan.
“Če bomo napadeni v smislu trgovine, se bo morala Evropa kot prava sila postaviti zase in se odzvati,” je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Poljski premier Donald Tusk pa je trgovinske vojne označil za “nepotrebne in neumne”, še piše STA.