Bruselj določil višino dodatnih carin na kitajska e-vozila, kaj pravijo v Hidrii
Dodatne carine naj bi znašale do 38 odstotkov, a bodo različna podjetja plačevala različne stopnje. Najvišja dajatev se obeta proizvajalcu SAIC.
Evropska komisija je v sredo napovedala, da bo uvedla začasne dodatne dajatve na uvoz kitajskih električnih vozil v višini do 38,1 odstotka, kar bo verjetno povzročilo ostre besede in možne povračilne ukrepe Kitajske, piše Reuters.
Komisija, ki nadzira trgovinsko politiko EU, je dejala, da bodo nove carine verjetno uvedene do 4. julija. Znašale naj bi 17,4 odstotka za največjega proizvajalca BYD, 20 odstotkov za Geely, ki ima v lasti švedski Volvo, in 38,1 odstotka za SAIC, ki je največji kitajski proizvajalec električnih vozil v državni lasti.
Druga podjetja, ki sodelujejo v preiskavi, bi se soočila s carino v višini 21 odstotkov, nesodelujoča podjetja pa 38,1 odstotka, še navaja Reuters. Pred odločitvijo so carine na kitajska električna vozila znašale 10 odstotkov, novouvedene carine pa bi se prištele že obstoječim, pojasnjuje Komisija.
Podjetja, ki so vključena v preiskavo in jim grozijo carine, imajo zdaj možnost Komisiji sporočiti, če njeni izračuni niso pravilni. Komisija je poleg kitajskih podjetij obvestila tudi kitajsko vlado.
Odločitev sledi ukrepu administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je sredi maja še zaostril carine na več kategorij kitajskih izdelkov. Te je uvedel že Bidnov predhodnik Donald Trump. V ukrep so zajeli tudi električna vozila, kjer se je carina početverila, s 25 na 100 odstotkov.
Koristi za slovensko industrijo?
Uvedba carin je bila pričakovana glede na nedavno potezo ZDA, pa tudi zaradi želje EU po zaščiti domače industrije, je za Forbes Slovenija komentiral direktor Hidrie Iztok Seljak. Hidria je članica slovenskega avtomobilskega grozda in dobaviteljica avtomobilski industriji.
Pri carinah gre po Seljakovem mnenju za ponovitev zgodbe, ki se je odvijala tudi z japonskimi avtomobilisti, kasneje pa še s korejskimi. Carine ne bodo ustavile rasti uvoza kitajskih električnih vozil v Evropo, bodo pa spodbudile kitajske proizvajalce, da postavijo proizvodnjo v Evropi. “Ta proces že poteka, se bo pa sedaj še pospešil,” meni Seljak.
To bo koristilo tudi slovenski avtomobilski industriji, je še dejal. “Naša naloga je, da se slovenska industrija vključi tudi v kitajske proizvodne verige.”
Kritike Kitajske in avtomobilistov
Na današnjo grožnjo Bruslja glede uvedbe dodatnih carin se je ostro odzvalo kitajsko ministrstvo za trgovino in namignilo na možnost sprejema protiukrepov, poroča STA. “Kitajska je zelo zaskrbljena in nezadovoljna zaradi ravnanja EU, kitajska industrija pa razočarana,” je dejal tiskovni predstavnik ministrstva.
Kritični so bili tudi v nemškem združenju avtomobilske industrije VDA. Po njihovi oceni bi ta poteza predstavljala oviro v globalnemu sodelovanju in povečala tveganje za nastanek trgovinskih konfliktov.
Kitajska za številne nemške proizvajalce avtomobilov namreč predstavlja pomemben trg. “Izravnalne dajatve na uvoz električnih vozil iz Kitajske prav tako niso primerne za krepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije,” je po navedbah STA poudarila predsednica združenja Hildegard Müller.
Evropska komisija je oktobra lani sprožila preiskavo kitajskih subvencij za domače proizvajalce električnih vozil. V njej je skušala ugotoviti, ali te subvencije izkrivljajo tržno konkurenco s cenovno ponudbo, ki je tekmeci – zlasti evropski – ne morejo izenačiti. Po devetih mesecih preiskave je imela Komisija možnost uvesti prve carine, a je ukrep zamaknila do izvedbe evropskih volitev.
