Energetska draginja pred zimo: vlade EU nočejo pozivati ljudi k varčevanju

Cene zemeljskega plina na nizozemskem vozlišču TTF, ki veljajo za referenčne za evropski trg, so v sredo prvič po letu 2022 presegle 100 evrov za megavatno uro. Vzporedno pa se ob večji aktivaciji plinskih elektrarn povečuje tudi vpliv cene plina na ceno elektrike, s čimer tudi ta raste. Tudi cena dizla ostaja blizu rekordnih ravni, pri nas liter stane malo manj kot dva evra.

Kot smo pisali, so ministri EU na srečanju v Luksemburgu razpravljali tudi o občutljivem vprašanju varčevanja pri porabi.  Čeprav fizičnega pomanjkanja ni pričakovati, bi to po lahko omililo pritisk na cene.

Evropski komisar za energetiko Dan Jorgensen je že marca države članice pozval k razmisleku o prostovoljnem varčevanju z gorivom, zlasti v prometu, septembra pa je državam članicam priporočil tudi prostovoljne ukrepe za zmanjšanje porabe plina in elektrike.

“Ne želim, da bi ljudem omejevali porabo”

Zdaj so voditelji držav članic znova razpravljali o podpori morebitnim ukrepom za zmanjšanje porabe energije na ravni EU, zlasti ob možnosti, da bi Hormuška ožina dalj časa ostala delno ali v celoti zaprta.

“Mnenja o ukrepih za zmanjšanje porabe so bila deljena,” so po srečanju sporočili z ministrstva za energetiko in infrastrukturo, a podrobneje vsebine debate niso pojasnili. Slovenijo je v Luksemburgu zastopal državni sekretar Tomaž Žagar.

Slovenija je, kot smo pisali, predlagala predvsem ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti in elektrifikacijo. Ukrepe zmanjšanja odjema energije za posamezne panoge pa bi morali sprejemati “previdno, v sodelovanju s prizadetimi sektorji ter ob upoštevanju posebnosti posameznih držav članic in morebitnih gospodarskih ter socialnih posledic”, so nam dejali pred srečanjem v Luksemburgu.

Politico pa povzema mnenja nekaterih drugih udeležencev srečanja. Ti v glavnini niso naklonjeni temu, da bi zmanjševanje postalo uradna politika, poroča bruseljski medij.

“Ne želim, da bi ljudem omejevali porabo,” je dejal Mika Nykänen, državni sekretar na finskem ministrstvu za energetiko. Namesto tega se je zavzel za ukrepe, ki bi postopoma spreminjali vedenje in spodbujali manj boleče zmanjšanje porabe. “Industrija to počne naravno. Gospodinjstva pa včasih potrebujejo spodbudo. Denimo subvencije za naložbe v energetsko učinkovitost domov in zamenjavo oken.”

Zmanjšanje porabe “vpliva na industrijo in gospodarstvo, v zahtevnih razmerah pa je lahko eden od načinov ukrepanja. Vendar s tem ne rešimo dolgoročnih težav,” pa je novinarjem po pisanju Politica povedal poljski državni sekretar za energetiko Wojciech Wrochna.

“Visoke cene bodo povpraševanje uravnavale same,” je medtem dejala švedska ministrica za energetiko Ebba Busch.

Večja podpora subvencijam

Nasprotovanje ukrepom za zmanjšanje porabe je bilo po pisanju Politica tako izrazito, da je Jorgensen, ki je pred srečanjem opozarjal na prihajajočo “težko” zimo zaradi visokih cen energentov, opustil razpravo o ukrepih in se osredotočil na subvencije.

Opozoril pa je, kot komisija sporoča že nekaj časa, da morajo biti te “ciljno usmerjene in začasne”. Od začetka vojne so vlade za davčne razbremenitve fosilnih goriv namenile 18 milijard evrov.

Svet EU je razpravljal o ukrepih na področju omrežnin, infrastrukture in pospeševanju elektrifikacije.