Cenik elektrike objavil še manjši dobavitelj. Kako do najugodnejše cene?

Energetika Ljubljana je imela konec leta 4.646 odjemalcev, od tega 2.834 gospodinjskih in 1.812 poslovnih odjemalcev. S tem je med manjšimi ponudniki.

Sveže objavljeni cenik, ki velja od 1. marca dalje, kaže, da bodo odjemalci za višjo tarifo plačevali 0,12489 evra na kilovatno uro (brez DDV), za nižjo 0,10289 evrov in za enotno 0,11389 evra na kilovatno uro.

S tem je Energetika Ljubljana, kot kaže spodnja primerjava, med dražjimi ponudniki na trgu. Veliko večino trga elektrike za gospodinjstva, prek 99 odstotkov, pokriva največjih šest trgovcev – gre za Gen-I in njegovo Elektro energijo, Petrol, ki ima v lasti tudi E3, ter Energijo plus in ECE v lasti HSE. Ti so cenike že objavili.

“Nismo najcenejši, pa tudi ne najdražji, smo malo dražji od Gen-I in cenejši od Petrola,” je danes dejal direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej.

Pozor, za prihranek je potrebno ukrepati

Kot smo pisali, so Gen-I, Petrol in E3, poleg rednih cen objavili tudi posebne akcije, za 'vklop' katerih pa je potrebno ukrepati.

Odjemalci Petrola in E3 morajo za koriščenje akcijske ponudbe, ki velja tako za obstoječe kot nove odjemalce, skleniti novo pogodbo z 12-mesečno vezavo. Pri E3 je akcijska ponudba na voljo za dva od štirih paketov (Zeleni in Udobni).

Pri Gen-I za koriščenje akcije, ki velja do konca leta, ni potrebna časovna vezava, tudi pri njih pa akcija velja tako za obstoječe kot za nove odjemalce, morajo pa to sporočiti podjetju prek elektronske pošte ali telefona.

Kakšen pa je učinek? Petrolove simulacije kažejo, da bo povprečen odjemalec (z okoli 4.000 kWh porabe) z redno ceno za marec plačal 65,6 evra mesečno, tisti z akcijsko pa 62,35 evra. Enak izračun velja za E3 Zeleni. Gre za ceno na računu, po vseh dajatvah in v nizki sezoni omrežnine.

Če bi enak prihranek veljal vse mesece, bi povprečni slovenski odjemalec z 12-mesečno vezavo pri Petrolu ali E3 lahko prihranil okoli 30 evrov letno.

'Ozeleniti' Ljubljano

Lozej je danes dejal, da Energetika konec meseca od grškega dobavitelja prevzema plinsko-parno enoto, ki je v poskusnem obratovanju. Čeprav je plin fosilno gorivo, je to po mnenju Lozeja korak k razogljičenju daljinske toplote v prestolnici, saj je za toploto iz plina treba pol manj emisijskih kuponov, proizvedli pa bodo tudi osem odstotkov slovenske elektrike.

Naslednji večji projekt je, kot smo pisali, povečanje uporabe lesne biomase; v Energetiki Ljubljana napovedujejo, da bodo del obstoječe premogovne tehnologije v toplarni zamenjali s kotli na biomaso in s tem podvojili delež uporabe lesne biomase s 15 na 30 odstotkov.  

V Energetiki si želijo, da bi do leta 2030 lahko dosegli naslednje razmerje med energenti: 30 odstotkov plin, 30 odstotkov biomasa, 30 odstotkov odpadki, 10 odstotkov sonce. Poleg novega kotla na biomaso bi za dosego tega cilja morali postaviti tudi novo sežigalnico, kateri pa nekateri nasprotujejo.