Vlada zagotavlja: Imamo denar za vse napovedane reforme
Finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča je pripravljeno prihodnje leto porabiti rekordnih 17,1 milijarde evrov; kaj proračunski razrez pove o načrtovani dinamiki plačne reforme javnega sektorja? In kje v proračunu je denar za javna najemna stanovanja?
Vlada je danes obravnavala predlog razreza proračunov za leti 2025 in 2026 ter tako v grobem razdelila proračunsko pogačo za prihodnji dve leti, kar je podpredsednik vlade in njen uradni govorec Matej Arčon označil za “pomemben korak naprej v proračunskem načrtovanju”. Dialog znotraj vlade je označil za “konstruktiven” in “odličen”.
Konec lanskega leta sprejeti proračun za 2025 predvideva 15,8 milijarde evrov odhodkov. Po novem razrezu, ki je zdaj na mizi, pa se izdatki zvišujejo na 17,1 milijarde evrov. Taki naj bi ostali tudi v 2026.
Razrez je osnova za proračunske porabnike, ki morajo zdaj do sredine avgusta pripraviti predloge svojih finančnih načrtov. Vlada bo nov predlog proračuna za prihodnji dve leti potrjevala jeseni.
Rekordna poraba
Predvidena poraba je, kot kaže spodnja grafika, rekordna. Pri tem pa dodajmo, da praviloma dejanska poraba v posameznem letu ne doseže nivoja, ki ga vlada načrtuje v proračunskih dokumentih, tako da je mogoče, da bo dejanska poraba manjša.
Na vladi zagotavljajo, da “predloga proračunov sledita srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja primanjkljaja sektorja država pod mejo treh odstotkov BDP”.
Po besedah Arčona predviden nivo porabe omogoča realizacijo najpomembnejših koalicijskih zavez in izvedbo ključnih reform, ki so jih obljubili v tem mandatu. “Zagotovili smo sredstva za izvedbo zdravstvene reforme, za reformo plač v javnem sektorju, za izgradnjo javnih najemnih stanovanj in tudi za popoplavno obnovo, ki bo potekala v skladu s sprejetimi programi.”
Za leti 2025 in 2026 bo v skladu za obnovo na voljo 600 milijonov evrov.
Arčon je proračun za prihodnje leto označil kot “enega ključnih za to vlado”. “Ko bo realiziran, ne bomo več govorili o tem, kaj bi in kaj bomo naredili, ampak o tem, kaj smo. Prepričan sem, da bomo imeli veliko pokazati,” je dejal na novinarski konferenci po seji vlade.
Kolikšen dvig plač v javnem sektorju?
Arčon danes ni predstavil razreza po proračunskih porabnikih niti drugih številk (z izjemo že omenjenih 600 milijonov evrov, kolikor bo na voljo za popoplavno obnovo).
Čeprav je uvodoma dejal, da so sredstva za reformo javnega sektorja zagotovljena, ni podrobneje pojasnil, kje v proračunu se to vidi. Spomnimo, da naj bi nov sistem po dosedanjih zagotovilih uveljavili s 1. januarjem 2025, časovna dinamika uvedbe reforme pa še ni dogovorjena.
Na naše vprašanje, za koliko se povečuje masa plač v javnem sektorju (v veljavnem proračunu za prihodnje leto je predvidena poldruga milijarda evrov in še slabih 300 milijonov evrov za prispevke), je Arčon odgovoril, da se to "vodi drugače".
Dejal je, da bodo "razrez z natančnimi številkami" predstavila sama ministrstva, ko bo razrez potrjen na vladi. Kot že omenjeno, bo to jeseni. "Danes je bila samo splošna razprava o usmeritvah in približnih zneskih," je dejal Arčon.
So nam pa na finančnem ministrstvu povedali, da razrez za 2025 vključuje 5,7-odstotni, razrez za 2026 pa 4-odstotni dvig mase plač.
Več za največje porabnike
Večer je danes poročal, da se z novim predlogom zgornja meja izdatkov ministrstva za finance, ki je zdaj pri 4,5 milijarde evrov, povečuje na 4,9 milijarde evrov.
Zvišujejo se tudi predvideni izdatki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V potrjenem proračunu za leto 2025 ti znašajo 1,74 milijarde evrov, po novem razrezu bi ministrstvo Luke Mesca lahko porabilo 2,08 milijarde evrov.
Ministrstvu za obrambo se sredstva zvišujejo z 1,11 milijarde evrov na 1,17 milijarde evrov, ministrstvu za infrastrukturo pa z 800 na 850 milijonov evrov.
Jevšku in Maljevcu manj
Občutno zmanjšanje odhodkov se po poročanju Večera obeta ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki bi imelo namesto 817 milijonov evrov prihodnje leto na razpolago le 382 milijonov evrov. Zmanjšala naj bi se tudi sredstva ministrstva za solidarno prihodnost, in sicer z 273 milijonov evrov na slabih 218 milijonov evrov.
Kot poroča Večer, je občutno zmanjšanje sredstev verjetno povezano z dinamiko kohezijskih projektov.
V potrjenem proračunu za 2025 glavnino predvidenih izdatkov ministrstva Simona Maljevca pomeni dolgotrajna oskrba (195 milijonov evrov). Kot smo pisali, naj bi prihodnje leto sistem začel v celoti delovati, zaposlili naj bi 110 ljudi.
A tudi na naše vprašanje, ali torej zmanjšanje sredstev lahko kaže na spremembe na postavki denarja za dolgotrajno oskrbo, Arčon ni odgovoril. Dejal pa je, da se sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj, ki je prav tako v domeni Maljevca, vodijo v bilanci B proračunu – torej ne na postavkah Maljevčevega ministrstva. O bilanci B pa danes niso razpravljali, temveč bo predmet razprave na septembrski seji.
