Stanovanjska posojila se cenijo: katera banka je najugodnejša (TABELA)

Po tem, ko je Evropska centralna banka zadnji dve leti hitro višala obrestne mere za okoli štiri odstotne točke, da bi oklestila trdovratno inflacijo, so te zdaj začeli nižati. V Frankfurtu so obrestne mere junija znižali prvič po skoraj petih letih.

Ključne obrestne mere, ki jih določajo evropski centralni bančniki, so pomembne tudi za potrošnike. Vplivajo na obrestno mero za posojila s spremenljivo obrestno mero (in s tem višino mesečnega obroka), na obrestne mere za nova posojila s fiksno obrestno mero in na obrestne mere za depozite.

“Tekoče kreditiranje se je nekoliko okrepilo, a ostaja šibko”

Banke so z nižanjem obrestnih mer, ki jih ponujajo potrošnikom, nekoliko pohitele. Banka Slovenije v junijski publikaciji o poslovanju bank ugotavlja, da so te še pred zadnjim znižanjem ključnih obrestnih mer rahlo znižale raven obrestnih mer za posojila nebančnemu sektorju (med slednje spadajo tudi posojila gospodinjstvom). “S tem se je nekoliko okrepilo tekoče kreditiranje nebančnega sektorja, vendar ostalo, z izjemo potrošniških posojil, ki so se še naprej povečevala, relativno šibko,” piše slovenska centralna banka.

Znižanje ključnih obrestnih upošteva tudi euribor, ki ga banke praviloma upoštevajo pri posojilih s spremenljivo obrestno mero. Vrednost šestmesečnega euriborja pada že od konca lanskega leta in se zdaj giblje okoli 3,67 odstotka.

Podatki Banke Slovenije še kažejo, da je nespremenljiva obrestna mera za stanovanjska posojila z ročnostjo nad 10 let od decembra lani do aprila letos padla za 0,22 odstotne točke. Pred dvema mesecema je tako znašala 3,73 odstotka.

Kaj ponujajo banke v Sloveniji

Pregledali smo zadnje ponudbe komercialnih bank v Sloveniji.

Z njihovimi spletnimi kalkulatorji smo izračunali fiksno obrestno mero za stanovanjsko posojilo v višini 100.000 evrov. Objavljamo informativne izračune, za katere se je sicer mogoče na bankah še pogajati. Zaradi boljše primerjave med bankami smo spremljali efektivno obrestno mero, ki upošteva dodatne stroške, povezane s kreditom in ne zgolj nominalno obrestno mero.

Kot je razvidno na spodnji tabeli, najnižjo obrestno mero za desetletno posojilo ponujata Gorenjska banka in UniCredit, in sicer 3,45 odstotka. Najvišjo pa NKBM in SKB banka, ki delujeta v skupini OTP (3,93 oziroma 3,95 odstotka).

Vrstni red je podoben pri posojilu za dvajset let. Tudi v tem primeru je najnižja fiksna (efektivna) obrestna mera pri Gorenjski banki – 3,75 odstotka, najvišja pa pri Delavski hranilnici, kjer znaša štiri odstotke.

Večina bank ne ponuja posojil v višini 100.000 evrov, ki imajo ročnost 25 let ali več. Te ponujajo le SKB banka (samo za 25 let), Banka Intesa Sanpaolo, UniCredit in NLB pa za 25 in 30 let. Slednja je edina od četverice bank, ki za takšna posojila ponuja fiksno (efektivno) obrestno mero pod štirimi odstotki.

Kako je z večjimi krediti

Pogledali smo tudi, kakšne so fiksne obrestne mere za posojila v višini 150.000 evrov. Pri tem smo ohranili enake kriterije kot v zgornjem izračunu in znova gledali efektivne obrestne mere.

Najnižje obrestne mere za desetletno posojilo znova ponujajo pri Gorenjski banki (3,35 odstotka). Najvišje so pri NKBM, in sicer 3,91-odstotne.

Tudi obrestne mere za kredit z ročnostjo 20 let so bile najnižje pri Gorenjski banki (3,68 odstotka). Najvišje so pri Delavski hranilnici – 3,96 odstotka.

Banke se tudi pri posojilih v višini 150.000 evrov omejujejo glede ročnosti. Večina jih ne nudi posojil, ki bi jih bilo treba odplačevati 25 let ali več. SKB banka sicer ponuja kredite z ročnostjo 25 let, ne pa tudi z ročnostjo 30 let. Te je mogoče dobiti na bankah Intesa Sanpaolo, UniCredit in NLB.

Najnižje fiksne obrestne mere pri kreditih z daljšo ročnostjo ponuja NLB. Obrestne mere tako za 25 kot za 30 let so 3,87-odstotne.

V ECB pravijo, da se bodo o morebitnem spreminjanju ključnih obrestnih mer odločali na podlagi podatkov in gibanja osnovne inflacije. Ta je še vedno nad dvema odstotkoma, ki sta ciljna stopanja centralnih bank. Centralni bančniki spremljajo tudi gospodarsko rast, ki jo cenejši denar spodbuja.

Zadnjo napoved Banke Slovenije o gospodarski rasti in inflaciji lahko preberete v tem članku.