Kmalu se bo začela gradnja 70 metrov visokega stolpa na slovenski obali. Kako bo videti

Leta 2015 je koprska občina prvič napovedala gradnjo dvigala, ki bo povezalo obmorsko Žusterno z vzpetino Markovec. Dobrih deset let in vsaj pet arhitekturnih vizij pozneje je obalno mesto končno na pragu gradnje enega svojih najbolj ambicioznih infrastrukturnih projektov.

Na Mestni občini Koper so za Forbes Slovenija pojasnili, da bo javno naročilo za izbiro izvajalca objavljeno predvidoma v začetku avgusta. Dela naj bi stekla še letos, napovedujejo.

Najprej želeli zgraditi 111 metrov visok stolp

Zgodba se je začela pred skoraj desetletjem, ko je takratni župan Boris Popovič k sodelovanju na arhitekturnem natečaju povabil vrsto svetovno znanih arhitektov – od Zahe Hadid do Renza Piana. Leta 2018 je bila izbrana rešitev Italijana Massimiliana Fuksasa in slovenskega arhitekta Sandija Pirša.

Občina je sprva načrtovala gradnjo 111 metrov visokega jeklenega stolpa, ki bi bil na polovici višine povezan z Markovcem. Projekt je obtičal, potem ko je Popovič na volitvah istega leta z zgolj sedmimi glasovi zaostanka izgubil županski stolček proti Alešu Bržanu. Ta je zamisel dal na hladno, evropska sredstva za mobilnost pa preusmeril v gradnjo parkirne hiše.

Leta 2023 se je zgodba nadaljevala v skromnejši obliki. Bržan je k sodelovanju znova povabil Pirša in inženirja Marjana Pipenbaherja, mednarodno uveljavljenega projektanta mostov. Prva različica, visoka okoli 100 metrov, aprila lani na občinskem svetu ni dobila podpore. Nasprotniki so ji očitali, da je predraga in hkrati premalo ambiciozna glede na prvotno Fuksasovo vizijo, je poročal RTV. Mesec kasneje je nekoliko spremenjena različica z nižjo višino stolpa dobila zeleno luč.

Zaplet z zasebnim zemljiščem

Ena od težav, zaradi katerih je projekt dolga leta stal, je bilo dejstvo, da bo stolp deloma stal na zemljišču pokojnega poslovneža Milana Mandarića, nekdanjega lastnika nogometnih klubov Koper in Olimpija. Ta je med drugim v preteklosti tik ob stolpu načrtoval hotelski kompleks.

Kot je pred leti pisalo Delo, je občina pod vodstvom Popoviča že leta 2018 za zemljišče poskušala uveljaviti predkupno pravico, a neuspešno. Letos pa ji je le uspelo. Koprski mestni svetniki so februarja sprejeli sklep in odkupili zemljišče od podjetja MM Šport v lasti pokojnega Mandarića za 916.729 evrov brez DDV, kar znese 96,77 evra za kvadratni meter.

Januarja letos je vlada na občino brezplačno prenesla še drugo zemljišče, ki je občini še manjkalo za izvedbo projekta, v vrednosti 1,2 milijona evrov. Postopek je po besedah župana Bržana trajal dobra tri leta. Aprila je nato gradbeno dovoljenje za stolp postalo pravnomočno.

Kaj bo dvigalo dejansko ponudilo

Trenutna različica, ki so jo zasnovali arhitekta Pirš in Boris Bežan ter Pipenbaher, predvideva 70 metrov visoko stolpno konstrukcijo. Na višini 50 metrov bo stolp povezan s 60 metrov dolgim mostom do parkirišča pri šoli Antona Ukmarja.

Na vrhu bo 59 kvadratnih metrov velika razgledna ploščad, od tega 45 kvadratnih metrov odprte panoramske terase. Objekt bo imel dve dvigali, ki bosta lahko prepeljali 34 oseb, ob vznožju pa manjši servisni objekt s sanitarijami, kolesarnico, okrepčevalnico in restavracijo v nadstropju.

Projektno dokumentacijo je izdelala arhitekturna pisarna Studio PIRSS v konzorciju s Pipenbaher inženirji in špansko pisarno BAX Studio Architecture. Na občini pojasnjujejo, da je bil prvotni, okoli 100 metrov visok projekt finančno predimenzioniran in bi preveč posegel v okolje, nižja različica pa je cenejša, manj invazivna in upravičena do evropskega sofinanciranja.

Skoraj 11 milijonov evrov

Naložba je bila sprva ocenjena na 9,9 milijona evrov, v začetku tega leta pa je župan Bržan omenjal, da bi projekt lahko stal od 10 do 11 milijonov evrov. Približno 6,3 milijona evrov naj bi občina pridobila iz evropskega kohezijskega mehanizma Celostnih teritorialnih naložb.

Dokončna cena bo znana po zaključenem javnem naročilu za izvajalca, so za Forbes Slovenija pojasnili na občini.

Podpora in dvomi

Na Markovcu v treh krajevnih skupnostih živi približno 13 tisoč ljudi, ki morajo za dostop do mestnega središča – kjer so službe, šole in trgovine – danes peš, s kolesom ali z avtomobilom premagati od 50 do 100 metrov višinske razlike.

Ko je novica o gradnji spomladi letos prišla v javnost, se je oglasila civilna iniciativa Stolp stop!, ki projektu nasprotuje predvsem zaradi posega v naravni klif in dvoma o dejanski koristi za vse prebivalce Markovca.

Na občini kritikom odgovarjajo, da bo poseg omejen na že degradiran del klifa, ki ne predstavlja naravne vrednote, in da je prvenstveni namen dvigala vsakodnevna mobilnost domačinov in ne turizem, čeprav priznavajo, da bodo od nove infrastrukture imeli koristi tudi obiskovalci mesta.

Kot argument za smiselnost naložbe na občini navajajo primer dvigala pri koprskem Bastionu, ki premošča komaj 10 metrov višinske razlike, a je v zadnjih 12 letih prepeljalo že 3,6 milijona potnikov.