Eno največjih mest na svetu uvaja oster ukrep za nekatere lastnike nepremičnin

Najemnine v mehiškem glavnem mestu z devetimi milijoni prebivalcev so bile v 40. letih prejšnjega stoletja praktično povsem zamrznjene. Najemnine v starejših stavbah so bile enake tudi več desetletij.

Regulacija je bila v veliki meri odpravljena v 90. letih. Zdaj pa znova prihaja sprememba.

Associated Press je prejšnji teden poročal, da je zakonodajni zbor Ciudada de Mexico odobril nov ambiciozen zakon o nadzoru najemnin. Ta povišanje najemnin omejuje na stopnjo inflacije v prejšnjem letu.

Zakon bo prav tako zahteval, da najemodajalci vse najemne pogodbe registrirajo pri mestnih oblasteh. Nejasno ostaja, ali bo nov zakon najemodajalcem dovoljeval, da v najemnine zaračunavajo večje zneske za izboljšave na njihovih nepremičninah.

Zakaj prihaja nova zakonodaja

Prebivalci Ciudada de Mexico, tako kot v mnogih drugih mestih po svetu, tarnajo zaradi nagle rasti najemnin. Številni se pritožujejo, da te rastejo zaradi hitrega priseljevanja digitalnih nomadov in porasta kratkotrajnih najemov. Ti so sicer v glavnem prizadeli le nekaj turističnih sosesk v bližini središča mehiškega velemesta, opozarja Associated Press.

Martha Soledad Avila Ventura, poslanka iz vladajoče stranke Morena, pravi: “Kratkoročni najemi prek spleta so postali vprašanje dobička, kar je povzročilo izgon tradicionalnih prebivalcev prestolnice.”

Pomanjkanje zemljišč in nepremičnin, ki so naprodaj, je v zadnjih letih dejansko sprožilo hitro rast cen nepremičnin. Zviševale so se precej nad stopnjo inflacije.

Novi zakon bi lahko odvrnil naložbe v novogradnje

A novi zakon po pisanju Associated Pressa ne naslavlja resničnega problema mesta – pomanjkanja stanovanjskih enot. Zakonodajalci ocenjujejo, da je v mestu približno 2,7 milijona hiš in stanovanj, potrebovali bi jih še okoli 800.000.

V mestu se že dolgo zanašajo na zasebne razvijalce stanovanj. Nekateri kritiki zdaj opozarjajo, da bi nova zakonodaja lahko celo odvrnila vlaganja v stanovanjsko gradnjo.

Nadzor najemnin v Ciudadu de Mexico ima sicer zapleteno zgodovino. Po zakonih o fiksnih najemninah iz 40. let prejšnjega stoletja je inflacija hitro zmanjšala najemnine v realnih vrednostih, kar je povzročilo, da so ljudje za stanovanja plačevali zelo malo. Najemodajalci so postopoma opuščali stavbe in niso več vlagali vanje, saj najemnine niso krile niti stroškov osnovnega vzdrževanja.

Pretekle omejitve prinesle več slabega kot koristi

Stari zakoni o najemninah so otežili tudi izselitev najemnikov zaradi neplačila, nekateri najemniki so dobili še predkupno pravico, če so bila stanovanja, v katerih so živeli, naprodaj. Pretirana regulacija je ustvarila posebne razmere na najemnih trgih, saj so številni najemodajalci stanovanja raje oddajali tujcem, ki so veljali za manj verjetne, da bi uveljavljali zaščitne ukrepe.

V 50. in 60. letih je vlada vendarle v mestu zgradila več velikih stanovanjskih kompleksov, ki pa so bili le redko na voljo za najem. Stanovanja so bila v večini primerov takoj prodana novim kupcem.

Nova predsednica predlaga svoj program

Trenutna mestna oblast pravih načrtov za gradnjo velikega števila lastnih najemnih enot nima. Pravzaprav mesto niti nima denarja ali potrebnega gradbenega znanja za izvedbo večjih nepremičninskih projektov, še piše AP.

Obenem je skoraj vsaka nova gradnja nedosegljiva za najrevnejše prebivalce. Spomnimo, da minimalna plača v Mehiki znaša približno 1,5 dolarja na uro, mediana plače pa je le okoli štiri dolarje na uro.

Novoizvoljena predsednica Mehike Claudia Sheinbaum, prav tako iz stranke Morena, je izrazila upanje, da uvede program “najem do nakupa”. Po slednjem naj bi revnejši najemniki plačevali najemnino po znižani stopnji. Stanovanje bi lahko tudi kupili. Če bi pridobili državno stanovanjsko posojilo, bi se prej plačane najemnine upoštevale pri kupni ceni.

Sheinbaum želi tudi, da bi zvezna stanovanjska agencija začela sama graditi stanovanja. Agencija trenutno večinoma deluje kot finančna agencija, ki odobrava posojila za nakup domov, ki jih zgradijo zasebniki.