Kdo je Kitajka, zaradi katere trepeta tudi evropska avtomobilska industrija
Stella Li je pri kitajskem proizvajalcu električnih vozil BYD že skoraj tri desetletja. V tem času je bdela nad širitvijo tako na ameriške kot evropske trge.
Evropske carine na kitajska električna vozila očitno ne bodo ustavile največjega kitajskega proizvajalca BYD, da bi se širil na tukajšnje trge. To širitev nadzoruje izvršna podpredsednica BYD Stella Li, ki je po skoraj treh desetletjih pri podjetju postala ena najvidnejših direktoric v avtomobilski industriji.
Diplomantke statističnih ved od cilja, da BYD postane največji proizvajalec električnih vozil na svetu, ne ganejo podatki o prodaji električnih vozil, ki kažejo na umirjanje svetovnega povpraševanja, saj verjame, da gre le za začasno zatišje. Kitajski velikan je sicer konec lanskega leta prvič doslej prehitel vodilno Teslo po četrtletni globalni prodaji.
“Naš načrt za celovito elektrifikacijo v avtomobilski industriji priporoča postopen pristop: uvedba novih energetskih vozil v javni prevoz, ki jim sledijo specializirana vozila in sčasoma prehod na osebne avtomobile. To je bila preizkušena strategija podjetja BYD pri promociji vozil z novo energijo v zadnjih desetletjih,” je dejala Li v intervjuju za revijo Time.
Ta je Li, ki vodi BYD-jevo ameriško izpostavo, lani uvrstila na seznam 100 najbolj vplivnih voditeljev na področju boja s podnebnimi spremembami (Time 100 Climate). Leta 2021 jo je kitajski Forbes uvrstil na svoj seznam najvplivnejših žensk.
Odprla prve podružnice BYD v tujini
Li je leta 1992 diplomirala iz statistike na kitajski univerzi Fudan v Šanghaju. Leta 1996 se je pridružila BYD, takrat manj kot dve leti staremu proizvajalcu baterij v Šenženu, kot vodja marketinga za globalne trge. Leto pozneje je odprla BYD-jevo podružnico v Hongkongu, ki je tega leta prešel od britanske pod kitajsko oblast. Leta 1999 je sledilo odprtje evropskega sedeža v Rotterdamu in prva ameriška podružnica v ZDA v Chicagu leta 2000.
Proizvodnje avtomobilov se je BYD lotil šele leta 2003, ko je ustanovitelj Vang Čuanfu s prevzemom kitajskega proizvajalca ustvaril BYD Auto. Ta hčerinska družba je lani ustvarila več kot 80 odstotkov vseh prihodkov krovnega podjetja, marca 2022 pa je ukinila proizvodnjo vozil z motorji z notranjim zgorevanjem in se osredotoča le še na nova energetska vozila, zlasti baterijska električna vozila (BEV).
Li je zaslužna za širitev znamke BYD na trge v Severni in Južni Ameriki. Leta 2011 je postala generalna direktorica ameriške podružnice BYD Americas in ustanovila nov sedež družbe v Los Angelesu. Dve leti pozneje je pod njenim vodstvom podjetje v Kaliforniji v mestu Lancaster odprlo tovarno električnih avtobusov, tovornjakov in baterij, ki zaposluje okrog 500 delavcev, vsi zaposleni pa so vključeni v sindikat.
V manj kot desetletju je podružnica postala največji proizvajalec električnih avtobusov v ZDA.
Tovarna v Evropi
Tudi v Evropi posel za BYD raste, odkar je Li pomagala vzpostaviti prvi prekomorski sedež za takrat še proizvajalca baterij. V zadnjih letih se je BYD po osvojitvi domačega trga električnih avtov osredotočil tudi na izvoz, vključno z Evropo, kjer v tem segmentu nastopa od oktobra 2022. Tudi na evropskem trgu poleg avtomobilov tržijo še avtobuse, tovornjake in viličarje.
Konec lanskega leta je podjetje napovedalo gradnjo tovarne električnih avtov v mestu Szeged na jugu Madžarske, blizu meje s Srbijo. Kot je v nedavnem intervjuju za portal Avtomobilizem dejala Li, bo proizvodnja avtomobilov v tovarni stekla do konca prihodnjega leta, ustvarila pa bo več tisoč lokalnih delovnih mest.
Upočasnjena rast povpraševanja po električnih vozilih, med drugim zaradi odprave subvencij za njihov nakup na nekaterih ključnih trgih, od Kitajske do Nemčije, je ne skrbi. “Mislim, da je trenutni padec prodaje baterijsko-električnih vozil začasen, ker so ljudje zmedeni, ne vedo, kaj naj si mislijo ob vseh političnih govorih, poleg tega jih skrbi cena. A mislim, da bo podjetje, ki deluje pravilno, kot je BYD, prineslo nepremagljivo tehnologijo,” je še dejala Li.