Pet točk o premoženju Slovencev: koliko imamo, kam vlagamo, kako velike so razlike med nami

Novice Andreja Lončar 18. novembra, 2026 13.44
featured image

Slovenci imamo precej premoženja, a je večinoma ujeto v nepremičninah, hkrati pa smo razmeroma malo zadolženi, kažejo podatki raziskave Banke Slovenije.

18. novembra, 2026 13.44

Raziskava, ki jo v Banki Slovenije izvajajo v okviru raziskovalnega projekta evrosistema, se izvaja na tri leta in je bila od 2010 dalje izvedena šestkrat. Zadnja anketa, izvedena v letu 2023, je zajela vzorec 1.987 gospodinjstev. Vprašanja v anketi se nanašajo na premoženje, dohodek, potrošnjo, demografijo, zaposlitveni položaj, pokojnine, dediščine in darila.

Med drugim je raziskava pomembna, ker omogoča mednarodno primerjavo z državami evrskega območja ter s Češko in Madžarsko; skupni vzorec obsega približno 90 tisoč gospodinjstev.

Kot je dejal guverner Primož Dolenc, ugotovitve tokratne raziskave potrjujejo trden finančni položaj slovenskih gospodinjstev. Njihovo premoženje ostaja v veliki meri vezano na nepremičnine, z njimi pa je povezana tudi večina dolga. Hkrati podatki kažejo, da je premoženjska neenakost v Sloveniji med nižjimi v evrskem območju.

Kaj je pokazala raziskava?

Glavne ugotovitve je povzela viceguvernerka Tina Žumer.

1. Relativno visoko neto premoženje

    Mediana, torej srednja vrednost premoženja slovenskega gospodinjstva, znaša 155 tisoč evrov, kar je nekoliko nad povprečjem evrskega območja.

    “Če slovenska gospodinjstva razvrstimo od najbolj do najmanj premožnega, se gospodinjstvo na sredi lestvice po neto premoženju uvršča nekoliko nad povprečje evrskega območja,” je dejala Žumer.

    Če bi se namesto mediane upoštevalo povprečje, bi prišli do številke 234 tisoč evrov, je po poročanju STA dejala direktorica finančne statistike na Banki Slovenije Irena Drmaž.

    neto premoženje, Banka Slovenije
    (Foto: predstavitev Banke Slovenije/zajem zaslona)

    Pri tem je premoženje različno razporejeno po starostnih generacijah. Največ premoženja je v starostnih skupinah od 55 do 64 let in od 45 do 54 let (spodnji graf).

    neto premoženje, Banka Slovenije
    (Foto: predstavitev Banke Slovenije/zajem zaslona)

    2. Nizka stopnja premoženjske neenakosti

    V Sloveniji ima 10 odstotkov najpremožnejših gospodinjstev 41 odstotkov, najmanj premožnih 50 odstotkov pa 13 odstotkov celotnega premoženja.

    V območju z evrom ima medtem 10 odstotkov najpremožnejših gospodinjstev v povprečju več kot 50 odstotkov celotnega premoženja, je po pisanju STA dejala Drmaž.

    3. Večino premoženja imamo v nepremičninah

    Slovenci imamo v nepremičninah 73 odstotkov premoženja, kar precej presega povprečje evrskega premoženja (66 odstotkov). Enak delež kot mi imajo Avstrijci, Hrvati še višjega, medtem ko imajo Italijani in Nemci manjši delež nepremičnega premoženja.

    Na drugi strani pa imajo slovenska gospodinjstva zgolj osem odstotkov vsega premoženja v finančnem premoženju, kar je po besedah Drmaž največja razlika v primerjavi z evroobmočjem. Zgornji graf kaže, da je v Avstriji in Italiji ta delež 12-odstoten, v Nemčiji pa celo 25-odstoten.

    “To potem pomeni, da se neto premoženje Slovencev dviguje zaradi dviga cen nepremičnin ali pa nihanja cen nepremičnin,” je pojasnila.

    neto premoženje, Banka Slovenije
    (Foto: predstavitev Banke Slovenije/zajem zaslona)

    Kot je dejala Žumer, pa anketa razkriva, kako smo prišli do tega premoženja. “Četrtina nepremičnin je podedovanih, skoraj tretjina zgrajenih v lastni režiji, le približno tretjina pa kupljenih na trgu. Po tem se razlikujemo od številnih držav v Evropski uniji (EU), podatek pa pojasnjuje tudi relativno nizko zadolženost slovenskih gospodinjstev,” je dejala.

    V drugih državah je delež kupljenih nepremičnin višji, v Avstriji okoli 40 odstotkov, v Nemčiji okoli 50 odstotkov (več na spodnjem grafu).

    neto premoženje, Banka Slovenije
    (Foto: predstavitev Banke Slovenije/zajem zaslona)

    4. Razmeroma nizek dolg

    Okoli četrtina anketiranih gospodinjstev je poročala, da so zadolžena, od tega jih ima hipotekarni dolg dobrih devet odstotkov gospodinjstev.

    Največ zadolženih je v starostni skupini od 35 do 44 let.

    neto premoženje, Banka Slovenije
    (Foto: predstavitev Banke Slovenije/zajem zaslona)

    5. Polovica zapravi celo plačo

    V anketi so ugotavljali tudi finančno odpornost gospodinjstev, pri čemer so primerjali redne odhodke gospodinjstev z njihovimi rednimi izdatki. Od leta 2010 pa do raziskave v letu 2023 se je nekoliko povečal delež gospodinjstev, katerih redni prihodki so višji od njihovih rednih izdatkov.

    52 odstotkov anketirancev je ob tem navedlo, da vse, kar zaslužijo, namenijo za redne izdatke. Pri tistih gospodinjstvih, ki jim denar ostane tudi po poplačilo rednih izdatkov, denar varčujejo za primere nepredvidenih odhodkov, za starost ter za počitnice in potovanja.

    neto premoženje, Banka Slovenije
    (Foto: predstavitev Banke Slovenije/zajem zaslona)

    Nekaj manj kot šest odstotkov vprašanih je opozorilo, da s svojimi prihodki ne morejo pokriti rednih izdatkov. V tem primeru sredstva za kritje izdatkov črpajo iz lastnih prihrankov ali pa si izposojajo denar od sorodnikov. Za posojilo na banki se medtem odloča majhen delež ljudi. “Raje ne plačam položnice, kot da grem v banko po posojilo,” je ugotovitve povzela Drmaž.