Kako se ogrevamo Slovenci: razmerja se spreminjajo

V zadnjih letih se je zmanjšal delež lesnih goriv, povečal pa se je delež električne energije in energije iz toplotnih črpalk, kažejo podatki.
Slovenija je lani 48 odstotkov potreb po energiji zagotovila z domačimi viri energije, s čimer se je energetska odvisnost v primerjavi z letom prej povečala za sedem odstotnih točk. Največji delež energije se zagotovi z naftnimi proizvodi, 40 odstotkov vse energije se porabi v prometu, poroča STA.
Kot je danes dejal Martin Bajželj z državnega statističnega urada, so v strukturi oskrbe z energijo naftni proizvodi, ki jih v celoti uvozimo, predstavljali več kot tretjino.
Sledili sta jedrska energija s približno četrtinskim deležem in energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo, ki je predstavljala petinski delež. Preostalo je odpadlo na zemeljski plin in premog, pri čemer se je delež zemeljskega plina povečal, delež premoga pa zmanjšal.
Pri končni rabi energije je lani največji, 40-odstotni delež predstavljala poraba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom, ki je porabila okoli četrtino vse energije, skoraj enak delež energije pa so porabila tudi gospodinjstva.
Več za hlajenje, manj za ogrevanje
Gospodinjstva največji delež energije porabijo za ogrevanje prostorov, skoraj 60 odstotkov, sledijo razsvetljava in električne naprave, ogrevanje sanitarne vode, kuhanje ter hlajenje prostorov, ki predstavlja en odstotek porabljene energije.
V zadnjih 10 letih so se ta razmerja kar nekoliko spremenila – zmanjšal se je predvsem delež energije, porabljene za ogrevanje prostorov, na drugi strani pa je porasel delež energije, ki se porabi za hlajenje prostorov, je pojasnil Bajželj.

Manj lesnih goriv, več toplotnih črpalk
V strukturi porabe energentov prevladuje električna energija s 36 odstotki. Sledijo lesna goriva z 28 odstotki ter kurilno olje, zemeljski plin, toplota iz okolice, torej toplotne črpalke in daljinska toplota, ter sončna energija, ki predstavlja en odstotek v strukturi porabe energentov.
Tudi glede tega je v zadnjih 10 letih prišlo do znatnih sprememb. Zmanjšal se je predvsem delež lesnih goriv, povečal pa se je delež električne energije in energije iz toplotnih črpalk, podatke povzema STA.
Tekoča goriva, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, so bila oktobra v medletni primerjavi krepko dražja. Predvsem gre za kurilno olje, ki se je podražilo za 40 odstotkov. Trdna goriva so bila sicer dražja za približno 30 odstotkov, pogonska goriva pa za 25 odstotkov. Na drugi strani sta bili precej bolj umirjeni rasti cen električne energije in plina, ki sta znašali po okoli štiri odstotke.
Koliko vlagamo v izolacijo, menjavo oken
Statistični urad je letos nekaj podatkov o energiji in o okolju zbral tudi v sklopu raziskovanja o življenjskih pogojih. Podatki kažejo, da je ena tretjina gospodinjstev v zadnjih petih letih na svoji stavbi oziroma v stanovanju, v katerem živijo, izvedla vsaj enega od ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Najpogostejši ukrep je bila izboljšana izolacija zunanjih sten, kamor pa spada tudi menjava vhodnih vrat, sledile so zamenjave ogrevalnega sistema in oken ter izboljšanje izolacije strehe.
Med gospodinjstvi, ki niso izvedla nobenega od teh ukrepov, jih je približno ena petina menila, da bi bilo to ukrepanje potrebno, hkrati pa kot glavni razlog za neizvedbo navajajo previsoke stroške. 96 odstotkov gospodinjstev je lani menilo, da imajo pozimi dovolj toplo stanovanje.