Gospodarska rast se je poleti malce umirila, a ohranja zagon

V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast 3,7-odstotna, v prvih devetih mesecih pa v primerjavi z istim obdobjem lani 3,9-odstotna. So pa statistiki zaznali bistveno umirjanje pri investicijah.
Slovenski BDP je bil v drugem četrtletju 2026 pet odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. To je bila najvišja medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022. Slovenija je bila po medletni rasti na prvem mestu med državami evrskega območja, ki je beležilo enoodstotno povprečno rast.
Poleti se je rast nekoliko umirila, a ostaja robustna. Tako je bila rast BDP v tretjem četrtletju 3,7-odstotna, v prvih devetih mesecih pa v primerjavi z istim obdobjem lani 3,9-odstotna.
Četrtletna rast je sicer z 0,3 odstotka nižja od pričakovanj Banke Slovenije, ki je v oktobrski analizi ocenila, da naj bi BDP v tretjem četrtletju četrtletno zrasel za približno 0,7 odstotka.
Potrošnja poganja rast
Zasebna potrošnja je bila med julijem in septembrom za 3,8 odstotka večja kot v istem obdobju lani. Povečanje je podobno kot v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta (3,7- in 4,0-odstotna rast).
Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so porasli za 3,7 odstotka, kar je bilo več kot v predhodnih četrtletjih (3,0 odstotka in 2,9 odstotka). Zrasli so v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih (13,3-odstotna rast). Izdatki za poltrajne proizvode so se povečali za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka in za netrajne proizvode za 1,3 odstotka.
Umirjanje pri investicijah
Bruto investicije so v primerjavi s tretjim četrtletjem lani upadle za 1,3 odstotka. Na upad sta vplivala zmanjšanje zalog in umirjanje rasti bruto investicij v osnovna sredstva, ki je po več četrtletjih dvomestne rasti dosegla 2,1 odstotka.
Izvoz je s 3,9-odstotno rastjo presegel rast uvoza (2,4 odstotka).
Krepitev industrije
K rasti BDP s onajveč prispevale predelovalne dejavnosti ter združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet, vsaka po 0,8 odstotne točke.
Kot v danes objavljeni analizi ugotavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, je proizvodnja v predelovalni dejavnosti v obdobju med julijem in septembrom 2026 (3-mesečno povprečje) glede na enako obdobje lanskega leta porasla za 3,3 odstotka.
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih devetih mesecih leta 2026 v Sloveniji po prvi oceni in podatkih z izločenim vplivom koledarja medletno višja za 0,8 odstotka. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v devetih mesecih porasla za 2,3 odstotka, od tega v septembru za 2 odstotka. “To nakazuje na zmerno okrevanje proizvodnih gibanj,” ugotavlja Ivanc.
Pri tem navede še nekaj podatkov, ki navdajajo z optimizmom: izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je v zadnjem četrtletju 2026 minimalno porasla glede na predhodno četrtletje in bila najvišja v zadnjih treh letih in pol. Prav tako so proizvodna podjetja prvič v zadnjih štirih letih in pol poročala o skromni rasti novih naročil v zadnjem trimesečju, kar v GZS pripisujejo ugodnejšemu proizvodnemu razpoloženju v Nemčiji.