Mali vlagatelji odkrivajo borzo. Kateri delnici sta najbolj zaželeni?

Posel Andreja Lončar, Kaja Stepančič 17. novembra, 2026 05.05 > 17. novembra, 2026 06.47
featured image

V osmih mesecih je bilo odprtih 18 tisoč individualnih naložbenih računov (INR), prek katerih je bilo na Ljubljanski borzi ustvarjenih skoraj 45 milijonov evrov prometa.

17. novembra, 2026 05.05 > 17. novembra, 2026 06.47

Od uvedbe 5. marca do konca oktobra, torej v slabih osmih mesecih, je bilo odprtih 18.276 individualnih naložbenih računov (INR), kažejo podatki Finančne uprave RS (Furs). Od tega se jih je 22 že zaprlo, tako da je bilo konec oktobra aktivnih še 18.254 INR.

Gre za novo možnost za dolgoročna vlaganja z ugodnejšo davčno obravnavo. Čeprav številke kažejo, da je zanimanja kar nekaj, se zdi ocena NLB iz letošnjega februarja, da bi do konca leta Slovenci lahko odprli 30 tisoč INR, težko dosegljiva.

Prav tako število odprtih računov samo po sebi še ne pove, koliko Slovencev je prek njih dejansko začelo vlagati. Boljši vpogled v naložbeno aktivnost ponujajo podatki Ljubljanske borze, kjer je promet prek INR od začetka marca do konca oktobra dosegel približno 44,8 milijona evrov. To vključuje tako nakupe kot prodaje. Pri tem na borzi poudarjajo, da so podatki za marec in april ocena, medtem ko so podatke za obdobje od maja do oktobra borzi posredovali člani.

Alternativa nizko obrestovanim vlogam

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Aljoša Valentinčič je z dinamiko rasti števila INR zadovoljen. “18.254 odprtih INR pomeni, da se je prav toliko ljudi usedlo in razmislilo o svoji finančni prihodnosti,” pravi.

Prepričan je, da imajo nekateri med njimi že trgovalne račune pri domačih ali tujih ponudnikih, ne pa vsi. “In to je ključno: na tak način se gradi finančna prihodnost Slovencev. Na eni strani imamo več kot 30 milijard evrov, večinoma na nizko obrestovanih vpoglednih bančnih vlogah, na drugi pa smo v evropskem vrhu po deležu odraslih, ki imajo v lasti kriptosredstva. Vmes, pri naložbenih oblikah, ki bi bile za marsikoga primernejše, pa zeva vrzel.”

Ob tem poudarja, da INR nikoli ni bil zamišljen kot instrument, ki bi čez noč rešil vse težave slovenskih varčevalcev. Kljub temu pa je nekatere vendarle spodbudil k razmisleku o drugačnih možnostih upravljanja prihrankov.

Sogovornika skrbi podatek, da je bilo od uvedbe INR zaprtih že 22 računov. “Dolgo smo ugibali, zakaj je tako. Vsaj v enem primeru, ki se je oglasil na družbenih omrežjih, pa je bilo tako, da si logike in pravil INR preprosto ni prebral. Tako kot vedno opozarjam, da mora posameznik temeljito razmisliti o svojih naložbah, se podučiti in ravnati tako, kot je zanj oziroma zanjo smiselno.”

Aljoša Valentinčič
“Na eni strani imamo več kot 30 milijard evrov, večinoma na nizko obrestovanih vpoglednih bančnih vlogah, na drugi pa smo v evropskem vrhu po deležu odraslih, ki imajo v lasti kriptosredstva. Vmes, pri naložbenih oblikah, ki bi bile za marsikoga primernejše, pa zeva vrzel,” pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Aljoša Valentinčič (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Največ prometa z delnicami NLB in Krke

Struktura trgovanja kaže, da vlagatelji prek INR za zdaj stavijo na največje in najbolj prepoznavne slovenske borzne družbe.

Od 36 milijonov evrov prometa, ustvarjenega med majem in oktobrom, je bilo 32,2 milijona evrov ustvarjenih z delnicami. Največ zanimanja je bilo za delnice NLB, ki so predstavljale 34 odstotkov prometa z delnicami prek INR, in Krke s 33 odstotki. Skupaj sta tako ustvarili kar 67 odstotkov vsega prometa z delnicami.

Sledijo Petrol z desetimi odstotki, Luka Koper s sedmimi in Zavarovalnica Triglav s šestimi odstotki. Pet največjih družb je tako pritegnilo kar 91 odstotkov prometa z delnicami prek INR na Ljubljanski borzi.

NLB želi zdaj dodatno olajšati dostop malim vlagateljem. Njena uprava namreč delničarjem predlaga cepitev delnic, s katero bi sedanjih 20 milijonov delnic razdelili na 100 milijonov oziroma bi vsako obstoječo delnico nadomestili s petimi novimi. S tem bi se njena cena znižala.

Dodatna likvidnost

Skupni promet na Ljubljanski borzi je v obdobju od začetka maja do konca oktobra znašal 418,9 milijona evrov, kar je okoli šest odstotkov manj kot lani v teh mesecih (448,9 milijona evrov). Je bilo pa sklenjenih precej več poslov: lani 34 tisoč, letos 53 tisoč.

Od maja do oktobra so posli prek INR predstavljali približno 3,8 odstotka celotnega prometa z delnicami, so nam še povedali na Ljubljanski borzi. Če upoštevamo vse vrste finančnih instrumentov, je njihov delež dosegel 4,3 odstotka, pravijo na borzi.

“Gre za pozitiven prispevek k trgovalni aktivnosti, čeprav je njegov delež v skupnem prometu za zdaj še razmeroma majhen,” so povedali za Forbes Slovenija.

“Na gibanje skupnega prometa in števila poslov po naši oceni v večji meri vplivajo drugi dejavniki, predvsem splošne razmere na finančnih trgih, objave poslovnih rezultatov izdajateljev ter obdobja izplačil dividend. Ker je od uvedbe INR minilo šele nekaj mesecev, je za celovitejšo in zanesljivejšo oceno njihovega dolgoročnega vpliva na promet in trgovalno aktivnost na Ljubljanski borzi še prezgodaj.”

Še letos sprememba

Kljub temu da je instrument na trgu šele nekaj mesecev, država že načrtuje njegovo nadgradnjo. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, je pripravilo predlog novele zakona o individualnih naložbenih računih, s katero želi med drugim podvojiti najvišje dovoljene zneske vplačil.

Imetnik računa bi lahko v koledarskem letu, v katerem odprejo ta račun, vplačal največ 40.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu največ 20.000 evrov, v celotnem obdobju imetništva računa pa največ 300.000 evrov. 

Cilj je po pojasnilih ministrstva predvsem spodbujanje dolgoročnejšega vlaganja prebivalstva in zmanjševanje odvisnosti gospodinjstev od varčevanja v bančnih vlogah. Trend vlaganj Slovencev v delnice se sicer zadnja leta krepi. Lani je, kot kažejo podatki Sursa, delež finančnih sredstev Slovencev v lastniškem kapitalu s 37,3 odstotka prvič doslej presegel delež vlog (34,8 odstotka). Ob koncu leta so finančna sredstva skupaj znašala 96,1 milijarde evrov, kar je 8,9 milijarde evrov več kot leto prej.

INR na ministrstvu vidijo tudi kot instrument za izboljšanje finančne pismenosti prebivalstva in oživitev kapitalskega trga. Pri tem se sklicujejo tudi na primerljive sisteme v tujini, ki po njihovi oceni kažejo, da so višji možni zneski vplačil smiselni. Da so predlagane spremembe smiselne, meni tudi Valentinčič.

Predlog novele je po koncu javne obravnave, ki se je zaključila 3. novembra, zdaj v medresorskem usklajevanju, nato pa sledi obravnava na vladi. Na ministrstvu si prizadevajo, da bi bil sprejet še pred koncem leta.