Potrjeno: Banka Slovenije zaostruje pogoje, do posojila težje kot do zdaj
Banka Slovenije s 1. januarjem dviguje minimalno kreditno sposobnost s sedanjih 745 na 840 evrov mesečno. Toliko vam bo moralo ostati na računu po plačilu mesečnega obroka za posojilo.
V centralni banki so že v začetku oktobra predlagali dvig minimalne kreditne sposobnosti s sedanjih 745 na 840 evrov mesečno. Pred dokončnim sprejetjem je bilo prvič do zdaj opravljeno tudi javno posvetovanje.
Banka Slovenije je opravila tudi dodatne analize, ki so pokazale, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil. Upoštevajoč izsledke javne razprave in dodatnih analiz, so novi znesek dokončno potrdili. Veljati bo začel 1. januarja 2027.
Sprememba po treh letih
Trenutni znesek minimalne kreditne sposobnosti v višini 745 evrov je veljal od 1. julija 2023. Do leta 2023 je bil ta znesek neposredno vezan na minimalno plačo, vlada pa je spomladi 2023 sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in centralni banki omogočila, da je minimalno kreditno sposobnost vezala na minimalne življenjske stroške.
Socialni partnerji so januarja lani sprejeli sklep, da se naredi nov izračun življenjskih stroškov. Kljub dvigu minimalnih življenjskih stroškov na 791,07 evra pa je Banka Slovenije kreditno sposobnost decembra lani ohranila nespremenjeno. Kot so takrat pojasnili za Forbes Slovenija, je bil novi izračun stroškov objavljen prepozno.
Novi znesek je bil izračunan tako, da upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, ter napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027.
“Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu,” pravijo na Banki Slovenije. “Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti. V praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov.”
