Naložbe švicarskih farmacevtov Sloveniji prinesle skoraj dva tisoč delovnih mest. Katere kadre še iščejo

Ko sta se Novartis in njegova generična divizija Sandoz, del katere je bil tudi Lek, julija 2023 v Sloveniji uradno ločila, ni bilo povsem jasno, kakšna bo prihodnost slovenskih družb. Sledil je val naložb, ki je v zadnjih letih močno okrepil vlogo Slovenije kot farmacevtske lokacije.

Tako Lek kot Novartis imata sedež na Verovškovi ulici v Ljubljani, v zadnjih letih pa gradita razvojne in proizvodne obrate na različnih lokacijah po državi.

Sandoz do leta 2029 za naložbe v Sloveniji namenja 1,1 milijarde dolarjev oziroma približno milijardo evrov. V ta znesek so vključeni proizvodni center za učinkovine za podobna biološka zdravila v Lendavi, ki že deluje, in razvojni center v Ljubljani, ki je prav tako že odprl vrata. Sandoz je nedavno že napovedal njegovo širitev, ki naj bi bila končana do leta 2029. V bližini brniškega letališča farmacevt gradi še proizvodni center za končne izdelke.

Sandoz je s tem največji investitor pri nas, Slovenija pa njegova največja naložbena lokacija zunaj Švice.

Švicarski farmacevt želi v naslednjem desetletju postati eden vodilnih svetovnih igralcev na trgu podobnih bioloških zdravil, ki ga vidi kot ključno gonilo prihodnje rasti, saj se številnim izvirnim biološkim zdravilom izteka patentna zaščita. Sandoz, ki to imenuje “zlato desetletje”, je kot ključno lokacijo za razvoj in proizvodnjo podobnih bioloških zdravil izbral Slovenijo.

Novartis medtem končuje obsežen investicijski cikel v višini več kot 600 milijonov evrov. V začetku marca je v Mengšu uradno odprl nov večnamenski proizvodni obrat za proizvodnjo učinkovin za inovativna zdravila, poleti pa v Ljubljani obrat za proizvodnjo aseptičnih izdelkov.

Naložbe nosijo delovna mesta

Naložbe švicarskih farmacevtskih družb v Sloveniji pa ne pomenijo le novih tovarn in razvojnih zmogljivosti, temveč tudi vse večje povpraševanje po visokokvalificiranih kadrih in spremembe na slovenskem trgu dela.

Lek, ki je danes del Sandoza, je konec leta 2022, tik pred ločitvijo od Novartisa, zaposloval 5.771 ljudi. Po odcepitvi se je število zaposlenih zmanjšalo na 2.895, danes pa jih zaposluje več kot 3.700. To pomeni približno 800 več zaposlenih kot ob začetku samostojnega delovanja. Skoraj 600 zaposlitev je bilo po navedbah Leka povezanih z naložbami na Brniku, v Ljubljani in Lendavi.

Novartis je imel medtem ob odcepitvi 3.401 zaposlenega, konec septembra letos pa je imel 4.432 zaposlenih na lokacijah v Ljubljani in Mengšu. Od julija 2023, ko sta Novartis in Sandoz začela delovati ločeno, se je število zaposlenih v Novartisu v Sloveniji povečalo za več kot petino oziroma okoli 950 zaposlenih. Tudi v Novartisu poudarjajo, da je pomemben del novih zaposlitev povezan z novimi zmogljivostmi in tehnologijami, ne pa vse.

Skupaj sta farmacevta od sredine leta 2023 ustvarila okoli 1.800 dodatnih delovnih mest, kar je velik del prirasta v farmacevtski panogi, kjer se je število zaposlenih od junija 2023 do avgusta letos povečalo z 10.416 na 13.469. Vsa podjetja v panogi so torej dodala tri tisoč delovnih mest, kar je 29-odstotna rast. Skupna zaposlenost v Sloveniji se je v istem obdobju rahlo zmanjšala z 835 na 832 tisoč.

Še 600 zaposlitev

Zaposlovanje v Sandozu se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Decembra predvidevajo še nekaj manj kot 30 novih zaposlitev, v letu 2027 pa še približno 600, pravijo v podjetju. Več kot polovica teh zaposlitev bo neposredno povezana z naložbami, preostale pa bodo namenjene drugim potrebam podjetja – nadaljnji rasti in nadomeščanju zaposlenih, ki odhajajo, pravijo v podjetju.

Zaposlovali bodo na vseh treh ključnih lokacijah: v Ljubljani, na Brniku in v Lendavi. Največjo rast pričakujejo na Brniku, kjer bodo iskali tehnike, tehnologe, specialiste in druge sodelavce s tehničnimi ali naravoslovnimi znanji. Potrebovali bodo tako ljudi s srednješolsko kot tudi z visokošolsko izobrazbo.

V Ljubljani bodo nove sodelavce iskali predvsem na področju razvoja podobnih bioloških zdravil, kjer so potrebna zelo specializirana naravoslovna znanja. Več zaposlenih bodo potrebovali tudi v oskrbovalni verigi, logistiki in nabavi.

Dodatne zaposlitve načrtujejo tudi v Novartisu, kjer pa se po obdobju hitre rasti povečevanje števila zaposlenih upočasnjuje. “Potrebe se bodo še naprej nanašale predvsem na strokovne, znanstvene, tehnične in proizvodne profile na lokacijah v Ljubljani in Mengšu,” pravijo v podjetju. Konkretnejših številk zaradi smernic skupine ne razkrivajo.

Izziv zato ni samo število razpoložljivih kandidatov, temveč predvsem dostop do specifičnih znanj in kompetenc, ki jih zahtevajo nove tehnologije.

Novartis o iskanju kadrov v Sloveniji

Največji izziv so tehnični kadri

Sandoz ocenjuje, da ima Slovenija dobro izobraževalno osnovo in veliko strokovnega znanja, vendar so razlike med posameznimi poklici precejšnje.

Pri podpornih funkcijah, kot so finance, nabava in oskrbovalna veriga, podjetje praviloma lažje najde ustrezne kandidate. Znanja in izkušnje s teh področij so namreč pogosto uporabni tudi v drugih panogah.

Večji problem so specifični tehnični poklici. Med kadri, ki jih je težje dobiti, Sandoz izpostavlja elektrotehnike, mehanike, tehnologe in inženirje avtomatizacije. Po teh profilih povprašujejo tudi druga proizvodna in tehnološka podjetja, zato je konkurenca za zaposlene velika.

Še manjši je nabor ljudi za nekatera visoko specializirana delovna mesta v biofarmacevtiki. Med njimi so tako imenovane odgovorne osebe za sproščanje zdravil oziroma Qualified Persons (QP). Za opravljanje tega dela so potrebne posebne kompetence, težko pa je najti tudi ljudi z izkušnjami iz primerljivo kompleksnega in obsežnega biofarmacevtskega okolja.

Sandoz zato kombinira zaposlovanje izkušenih strokovnjakov z usposabljanjem mlajših in manj izkušenih sodelavcev. Računa tudi na prihod strokovnjakov iz tujine in na vračanje Slovencev, ki so znanje in izkušnje pridobili v tujini.

Hiter razvoj prinesel izziv

Podobne izzive imajo v Novartisu. Med profili, ki jih trenutno iščejo, so strokovnjaki za procesne tehnologije, validacijo, kakovost, robotiko ter informacijske in operativne tehnologije (IT/OT). Potrebujejo tudi laboratorijske analitike, raziskovalce, proizvodne tehnike in operaterje.

“Slovenija ima dobro izobraženo delovno silo in močno tradicijo na področju farmacije, naravoslovja in tehničnih ved. Hkrati zaradi hitrega razvoja farmacevtske in drugih visokotehnoloških panog povpraševanje po določenih specializiranih profilih narašča,” pravijo v podjetju.

Izziv po njihovi oceni ni samo število razpoložljivih kandidatov, temveč predvsem dostop do znanj, ki jih zahtevajo nove tehnologije. Zato vlagajo tudi v razvoj zaposlenih ter sodelujejo z univerzami in raziskovalnimi ustanovami, med drugim pri razvoju ustreznih znanj in kompetenc.

Svetla točka trga dela

Da je farmacevtska industrija trenutno med bolj živahnimi deli slovenskega trga dela, opaža tudi Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera, ki posreduje kadre tudi v farmacevtski in biotehnološki panogi.

“Farmacija je trenutno z vidika priložnosti za zaposlene ena redkih svetlih točk slovenskega trga dela,” ocenjuje. Pred leti je podobno veljalo za informacijsko tehnologijo, danes pa se ta panoga sooča z velikimi spremembami in konsolidacijo, predvsem pri zaposlovanju mlajših kadrov.

Farmacevtska podjetja, kot so Lek, Sandoz, Novartis in Krka, medtem veliko vlagajo v razvoj, proizvodnjo in logistiko, zato potrebujejo vse več ljudi. To spodbuja tudi prehajanje zaposlenih iz drugih dejavnosti, predvsem na področjih prodaje, financ in nabave, kjer so znanja lažje prenosljiva med panogami.

Po Prahovih besedah zaposleni v farmaciji vidijo večjo varnost in dolgoročnejšo perspektivo. Drugod so razmere manj predvidljive: nekatera delovna mesta v marketingu in IT so pod pritiskom umetne inteligence, avtomobilsko industrijo pa zaznamuje vse močnejša kitajska konkurenca.

Farmacija je trenutno z vidika priložnosti za zaposlene ena redkih svetlih točk slovenskega trga dela

Tilen Prah, prokurist kadrovske agencije Kariera

Veliko znanja, slaba plat so davki

Slovenija se je po Prahovi oceni uveljavila kot pomembno farmacevtsko središče, ker ponuja dobro razmerje med učinkovitostjo, znanjem in stroški. Stroški dela so po njegovih besedah še vedno približno polovico nižji kot v Švici ali ZDA.

A za najbolj iskane strokovnjake Slovenija ne tekmuje le z domačimi podjetji, temveč tudi z delodajalci v drugih državah. Prah meni, da bi morala država farmacevtsko panogo podpirati bolj sistematično. Med pomembnimi pogoji našteva stabilno politično okolje, hiter dostop do odločevalcev in dobre logistične povezave.

Tudi v Sandozu in Novartisu poudarjajo, da ima Slovenija pomembne prednosti: kakovostno znanje, močno akademsko in raziskovalno okolje ter dolgo farmacevtsko tradicijo. A pri privabljanju vrhunskih strokovnjakov je pomembno tudi, koliko jim po plačilu davkov in prispevkov ostane na računu.

V obeh podjetjih zato opozarjajo na potrebo po konkurenčnejši obremenitvi visoko usposobljenega dela. V Sandozu pravijo, da davčna obremenitev neposredno vpliva na neto prejemke in s tem na privlačnost posamezne države. Zavzemajo se tudi za ustreznejšo davčno obravnavo različnih oblik nagrajevanja.

Pomembni so še hitri in predvidljivi postopki zaposlovanja tujcev ter pogoji, ki omogočajo vključevanje njihovih družin. Za dolgoročno zagotavljanje kadrov pa bo po mnenju obeh podjetij potrebno tesnejše sodelovanje gospodarstva, univerz, raziskovalnih ustanov in države ter nadaljnje vlaganje v izobraževanje.