Zakaj ameriški milijarder vlaga milijone v načrt za vzrejo 30 tisoč opic

Družba tveganega kapitala 8VC, ki jo vodi milijarder Joe Lonsdale, vlaga v zagonsko podjetje za vzrejo živali za laboratorijska testiranja. Ustanovil ga je Jim Harkness, nekdanji operativni direktor podjetja Envigo, ki mu je bila zaradi kršitev ameriškega zakona o dobrobiti živali izrečena najvišja globa v zgodovini ZDA.

Podjetje Safer Human Medicine (SHM) je Harkness, dolgoletni poznavalec področja testiranja na živalih, ustanovil leta 2023. Vzrediti namerava približno 30 tisoč opic za uporabo v medicinskih raziskavah. Doslej je podjetje zbralo 28 milijonov dolarjev kapitala, od tega je po podatkih Forbesa Lonsdalova družba 8VC leta 2023 vložila 20 milijonov dolarjev.

Čeprav družba 8VC na svoji spletni strani med naložbami ne navaja podjetja SHM, je Lonsdale maja v podkastu Jacka Altmana razkril, da je vložil vanj. Ko je govoril o dejavnosti podjetja, je vprašal: “Koga bi raje rešili, svojega brata ali sestro ali opico?” Dodal je: “V tem ni nič zlega, gre za dobrobit ljudi.”

Prejšnji teden je 8VC na svojem računu na omrežju X prvič objavil zapis o podjetju SHM, Lonsdale pa se je nanj odzval s simboloma opice in ameriške zastave.

@8vc 🐵🇺🇸

— Joe Lonsdale (@JTLonsdale) October 22, 2026

Sumi nepravilnosti in rekordna globa

Ustanovitelj SHM-ja Jim Harkness je pred tem tri leta opravljal funkcijo operativnega direktorja v podjetju Envigo, ki je dobavljalo živali za laboratorijske raziskave. Podjetje je zapustil oktobra 2022, kmalu po tem, ko je Envigo pristal na zaprtje obrata za vzrejo psov pasme beagle v Cumberlandu, v ameriški zvezni državi Virginija.

Ameriško ministrstvo za pravosodje, ki je proti podjetju vložilo tožbo, je v obratu ugotovilo neustrezno veterinarsko oskrbo, nehigienske razmere, podhranjenost živali in visoko smrtnost pasjih mladičev. Pristojni organi so odvzeli več kot štiri tisoč beaglov, ki so jih nato ponudili v posvojitev.

Dve leti pozneje je matična družba Enviga, Inotiv, sporočila, da je priznala krivdo ter plačala rekordnih 35 milijonov dolarjev glob in drugih poravnav. Ob tem je navedla, da je dejavnost v obratu za vzrejo beaglov v Virginiji ustavila že septembra 2022.

Harkness, proti kateremu ni bila nikoli vložena obtožnica, zadeve ni želel komentirati. Lonsdale pa se ni odzval na prošnje za komentar o Harknessovi preteklosti.

Megaprojekt zastal po uporu lokalcev

Po odhodu iz Enviga je Harkness potencialnim vlagateljem začel predstavljati zamisel o podjetju, ki bi vzrejalo primate za znanstvene raziskave. Preučil je več kot ducat možnih lokacij, preden se je odločil za Bainbridge v Georgii, mesto s komaj 15 tisoč prebivalci blizu meje s Florido.

Decembra 2023 so lokalne oblasti odobrile velikodušen paket spodbud, ki je vključeval izdajo obveznic v vrednosti do 300 milijonov dolarjev, približno 81 hektarjev zemljišč in desetletno oprostitev plačila davka na nepremičnine. V zameno je SHM obljubil 270 milijonov dolarjev naložb v lokalno gospodarstvo in približno 263 novih delovnih mest.

V dopisu prebivalcem Bainbridgea iz leta 2024 je bila tudi računalniška upodobitev notranjega prostora za igro opic, opremljenega z igračami, drevesom in velikimi okni.

Toda dogovor se je kmalu začel krhati, saj so se domačini ob podpori organizacije za pravice živali People for the Ethical Treatment of Animals (PETA) organizirali v nasprotovanju načrtovanemu velikanskemu obratu za vzrejo opic.

Februarja 2024 je okrožna razvojna agencija izglasovala odstop od dogovora, SHM pa je proti njej in okrožnim oblastem vložil tožbo na zveznem sodišču v Georgii. Podjetje trdi, da je razvojna agencija kršila pogodbo. Sodni postopek še vedno traja. SHM zemljišča še ni pridobil v last, načrtovani obrat v Bainbridgeu tako še ne deluje. Podjetje ni želelo komentirati niti sodnega spora niti napredka pri gradnji obrata.

Nov poskus na drugi lokaciji

Medtem je SHM začel iskati možnosti na drugih lokacijah. V začetku leta 2025 je SHM sporočil, da je kupil obstoječi obrat v mestu LaBelle na Floridi, da bi lahko hitreje vzpostavil zmogljivosti za nastanitev in karanteno opic ter hkrati podprl načrtovani obrat v Bainbridgeu, ki še ni zgrajen. Podjetje je v obrat na Floridi vložilo že več milijonov dolarjev. Zanj je pridobilo tudi naročnike, obrat pa zdaj že deluje.

“Amerika potrebuje zanesljivo domačo oskrbo s primati za raziskave, da bi lahko hitreje razvijali zdravila za naše otroke,” je 44-letni Lonsdale dejal v izjavi za Forbes.

“Kjer je le mogoče, bi morali iskati učinkovite alternative poskusom na živalih, obenem pa vztrajati pri strogih etičnih merilih ravnanja z njimi. Te je mogoče zares zagotoviti le doma ali na ozemlju zavezniških držav, kjer je nadzor nad humanim ravnanjem z živalmi zakonsko določen.”

Popraviti “pokvarjeni svet”

Lonsdale, čigar premoženje je ocenjeno na 3,8 milijarde dolarjev, je skupaj s Petrom Thielom in Alexom Karpom soustanovil tehnološkega velikana Palantir, ki deluje tudi na področju obrambe.

Leta 2015 je ustanovil še družbo tveganega kapitala 8VC. Ta si je zadala cilj pomagati popraviti “pokvarjeni svet”, danes pa upravlja 13 milijard dolarjev sredstev. Med podjetji, v katera je vlagala, so Anduril, Cognition in Quince.

Leta 2018 je Lonsdale soustanovil tudi Cicero Institute, konservativno možgansko mislišče, ki se zavzema za podjetništvu naklonjene ukrepe na področjih stanovanjske politike, zdravstva in drugod.

Zakaj poskusi na živalih in zakaj na opicah?

Desetletja je ameriška zakonodaja zahtevala, da se vsa zdravila preizkušajo tudi na živalih. Leta 2023 pa je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) to zahtevo omilila in farmacevtskim podjetjem omogočila, da poskuse na živalih nadomestijo s tehnologijami, kot so računalniško modeliranje in tako imenovani organi na čipu, ki lahko posnemajo delovanje organov in njihove odzive na zdravila.

Zagovorniki pravic živali so spremembo pozdravili, zagonska podjetja pa so začela predstavljati nove rešitve. Kljub temu so farmacevtska podjetja pri velikem delu svojih raziskav še vedno odvisna od poskusov na živalih, zlasti pri razvoju kompleksnejših zdravil.

“Učinke zdravil je treba ocenjevati v celovitem fiziološkem sistemu, ki je čim bolj podoben človeškemu organizmu,” pravi Kenneth Ramos, profesor medicinskih znanosti na teksaški univerzi A&M. “Sklepanje kompromisov pri preverjanju varnosti in učinkovitosti zdravil nikoli ne more biti v korist družbe.”

Genski zapis opic in človeka se ujema v več kot 90 odstotkih, poleg tega opice živijo dlje kot glodavci, zato so se izkazale za ključne pri preizkušanju zdravil in terapij, namenjenih ljudem. Uporabljali so jih pri razvoju cepiva proti Covidu-19, pa tudi pri raziskavah naprednih genskih terapij in zdravil za presnovne motnje.

“Redke zemlje biotehnologije”

Toda ponudba opic za raziskave je omejena.

Med pandemijo leta 2020 je Kitajska, ki je v letih pred tem zagotavljala 60 odstotkov opic za biomedicinske raziskave v ZDA, prepovedala izvoz primatov. Laboratoriji po vsem svetu so se zato obrnili na Kambodžo, vse večje povpraševanje pa je cene opic dvignilo na 20 tisoč dolarjev za žival, medtem ko so le nekaj let prej stale približno 3 tisoč dolarjev.

Leta 2022 je ameriško ministrstvo za pravosodje vložilo obtožnico proti kriminalni združbi, ki je iz Kambodže nezakonito tihotapila opice, kar je okrnilo tudi ta vir oskrbe. Po podatkih ameriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je lani približno 80 odstotkov dolgorepih makakov, uvoženih v ZDA, prihajalo z Mavricija in iz Vietnama. Kitajska prepoved izvoza primatov medtem še vedno velja.

“Primatom pravimo tudi redke zemlje biotehnologije, saj jih je tako težko dobiti, da imajo ameriški raziskovalci velike težave pri svojem delu,” pripoveduje Harkness. (Pri tem ima v mislih dejstvo, da Kitajska v globalnih okvirih obvladuje oskrbo z redkimi zemljami, kar je v ZDA postalo vprašanje nacionalne varnosti.) “Osredotočeni smo izključno na vzrejo primatov in zagotavljanje njihove dobave. Prepričani smo, da je to trenutno eden najpomembnejših dejavnikov pri razvoju zdravil.”

Na muhi milijarderjev

Lonsdale ni edini milijarder, ki je podprl za mnoge sporne projekte, povezane s poskusi na živalih ali kloniranjem. Elon Musk je soustanovil zagonsko podjetje Neuralink, ki razvija vmesnike med možgani in računalnikom. Podjetje se je pred nekaj leti znašlo pod drobnogledom zaradi uporabe primatov v svojih raziskavah. (Neuralink se na prošnjo za komentar ni odzval.)

Prejšnji teden je milijarder Ben Lamm iz podjetja Colossal Biosciences napovedal nov projekt Warhound, v okviru katerega namerava skupaj s podjetjem Anduril Palmerja Luckeyja za ameriško vojsko vzrejati novo generacijo gensko spremenjenih vojaških psov. Tudi ta zamisel je naletela na ostre kritike organizacije PETA. Njena tiskovna predstavnica Colleen O’Brien jo je v izjavi za javnost označila za “osupljivo zastarelo zamisel v času, ko druge organizacije postopoma opuščajo uporabo psov in jih nadomeščajo z roboti”.

Lonsdale pa se ne ozira na mnenja drugih in pravi: “Voditeljstvo pomeni imeti pogum, da podpreš raziskave, ki lahko rešujejo življenja, tudi če se zdijo sporne.”

Avtorji izvirnega članka so Iain Martin, Amy Feldman in Alicia Park, Forbes.