Evrsko gospodarstvo v tretjem četrtletju s skromno rastjo

V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast v evrskem območju v primerjavi z drugim četrtletjem 0,4-odstotna, v EU pa 0,5-odstotna, kaže danes objavljena prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Analitiki so tako pravilno napovedali, da bo rast v poletnih mesecih v primerjavi s pomladnim trimesečjem nižja. V drugem četrtletju je bila namreč rast BDP v evrskem območju 0,6-odstotna, v EU pa 0,7-odstotna.

V primerjavi z enakim obdobjem lani je rast BDP v tretjem četrtletju dosegla 1,3 odstotka v evrskem območju in 1,5 odstotka v EU. Pri obeh območjih gre za odstotno točko več, kolikor je gospodarska rast znašala v drugem četrtletju.

Gospodarska rast naših glavnih partneric (četrtletno):

• Nemčija: 0,2 odstotka
• Avstrija: 0,2 odstotka
• Italija: stagnacija (0,0 odstotka)

Nemška gospodarska rast v višini 0,2 odstotka je presegla pričakovanja analitikov, ki so pričakovali 0,1-odstotno rast. Kot je poročanje nemške tiskovne agencije povzela STA, so imeli učinki vojne v Iranu in nizek vodostaj reke Ren v poletnih mesecih manjši vpliv na gospodarstvo od pričakovanega. K rasti nemškega BDP sta pripomogli večja državna poraba in zasebna potrošnja, ki sta pomagali izravnati šibkejši izvoz.

Največje evropsko gospodarstvo se je sicer v drugem četrtletju na četrtletni ravni okrepilo za 0,3 odstotka, v prvem pa za 0,4 odstotka. V medletni primerjavi se je nemški BDP v tretjem četrtletju okrepil za 1,3 odstotka, je še objavil nemški statistični urad Destatis.

Negativno presenečeni v Franciji

Slabši rezultati pa so v drugem največjem evropskem gospodarstvu. Francoski BDP se je četrtletno skrčil za 0,1 odstotka, potem ko je v drugem četrtletju stagniral. V prvem četrtletju letos se je francosko gospodarstvo skrčilo za 0,2 odstotka, je po pisanju STA objavil francoski statistični urad Insee. Rezultat tretjega četrtletja je presenetil tudi analitike, ki so napovedali 0,1-odstotno rast BDP.

Kot je navedla AFP, analitiki opozarjajo, da bodo ti podatki vladi otežili doseganje napovedane gospodarske rasti za letos v višini 0,5 odstotka, oddaljena pa je tudi 0,4-odstotna rast, ki sta jo napovedala Insee in francoska centralna banka.

Po izračunih urada Insee se je proizvodnja blaga in storitev med julijem in septembrom zmanjšala za 0,1 odstotka, medtem ko se je potrošnja gospodinjstev povečala za 0,4 odstotka. Višina naložb je upadla za 0,6 odstotka, negativen prispevek k rasti pa je imela tudi zunanja trgovina, ki je rast BDP znižala za 0,6 odstotne točke.

Zaradi skrbi glede visokega francoskega dolga in proračunskih primanjkljajev so donosi državnih obveznic v zadnjih tednih močno narasli.

Ti podatki po poročanju AFP še poglabljajo zaskrbljenost Francozov glede stanja javnih financ in bodo verjetno še dodatno okrepili politične napetosti v drugem največjem gospodarstvu EU, povzema STA.

Kje je bila rast največja in kje najmanjša

Med državami članicami, za katere je Eurostat že pridobil podatke, je največjo rast BDP v tretjem četrtletju na četrtletni ravni dosegla Irska, kjer je bila 5,5-odstotna. Sledile so ji Estonija, Nizozemska in Španija, vse s po 0,6-odstotno rastjo.

Nasprotno so se skrčila gospodarstva Litve (za odstotek) in, kot rečeno, Francije (za 0,1 odstotka).

V medletni primerjavi so vse države zabeležile gospodarsko rast, razen Francije, kjer se je BDP prav tako skrčil za 0,1 odstotka. Največjo medletno rast BDP so imele Irska (3,6 odstotka), Švedska (2,8 odstotka) in Španija (2,7 odstotka), še izhaja iz prvih podatkov Eurostata.

Danes objavljena prva ocena še ne vključuje podatkov za Slovenijo. Te bo državni statistični urad (Surs) objavil sredi novembra.