Prva dama Evropske centralne banke predčasno zapušča položaj

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je danes Svet guvernerjev, ki v Frankfurtu končuje dvodnevno zasedanje, in predsednika Evropskega sveta Antónia Costo obvestila, da bo 7. februarja 2027 odstopila s položaja, so sporočili iz ECB.

Francozinja je predsedovanje ECB prevzela 1. novembra 2019 in na položaju nasledila Italijana Maria Draghija. Njen osemletni mandat bi se moral izteči oktobra 2027. Položaj tako zapušča več kot osem mesecev pred iztekom mandata.

Lagarde je v objavi na družbenem omrežju X dejala, da ji je bilo služenje Evropski centralni banki v ponos in hkrati velik privilegij. Zahvalila se je vsem, ki so jo v vseh teh letih podpirali. “Zapuščam to institucijo z občutkom, da smo opravili dobro delo in da je ECB pripravljena na prihodnost,” je še povedala v videoposnetku.

I have just informed my colleagues that I will step down as @ECB President on 7 February 2027. It has been a source of great pride to serve this institution. I thank all of those who have supported me on this journey over the past seven years. https://t.co/eSLLTaDAej

— Christine Lagarde (@Lagarde) October 29, 2026

O predčasnem odhodu se je ugibalo že dalj časa

Predčasno slovo 70-letne Francozinje niti ni presenetljivo. Ugibanja o predčasnem odhodu Lagarde so se pojavila že v začetku leta, ko je za televizijo Bloomberg povedala, da je sprejela službo v ECB z vtisom, da bo opravljala petletni mandat in ne osemletnega. V ECB so sicer takrat zagotovili, da je “popolnoma osredotočena na svoje poslanstvo in ni sprejela nobene odločitve glede konca svojega mandata”.

Časnik Financial Times je februarja poročal, da se bo Lagarde v strahu pred zmago skrajno desne Marine Le Pen, ki bi otežila dogovarjanje o vodilnih položajih v EU, poslovila še pred aprilskimi predsedniškimi volitvami v Franciji. Septembra je v enem od intervjujev prvič tudi sama omenila, da bi lahko s funkcije odšla nekaj mesecev pred iztekom mandata. Nekaj časa se je ugibalo tudi, ali se bo morda sama vključila v francosko predsedniško tekmo, a je to vztrajno zanikala in minuli teden v pogovoru za časnik La Croix dejala, da to ne bi bila dobra zamisel.

Obenem se že nekaj tednov pojavljajo informacije, da bi jo že naslednji mesec lahko imenovali za novo predsednico Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na čelu katerega sta trenutno skupaj Larry Fink in Andre Hoffmann, operativno pa ga vodi Alois Zwinggli, piše STA.

Costa: Iskanje naslednika se bo začelo takoj

Kot so danes navedli pri ECB, bo njenega naslednika oziroma naslednico imenoval Evropski svet v skladu s postopkom EU o imenovanju organov centralne banke. Svet guvernerjev se je predsednici Lagarde ob tem še toplo zahvalil za njeno delo in ji namenil stoječi aplavz, še izhaja iz sporočila za javnost.

Costa se je na družbenih omrežjih že odzval in pohvalil njeno vodenje. “V času pandemije, vojne v Evropi in več energetskih kriz ter inflacijskih šokov je zagotavljala trdno in odločno vodenje ter pripomogla k ohranjanju stabilnosti in odpornosti območja evra,” je zapisal. Zagotovil je, da se bo proces iskanja naslednika ali naslednice začel takoj, zato da bo odločitev vrha EU pravočasna, poroča STA.

Oglasil se je tudi šef evroskupine, torej finančnih ministrov evrskih držav, Kiriakos Pierakakis. Lagarde se je zahvalil za “izjemen prispevek k stabilnosti evrskega območja in za vodenje v zahtevnih gospodarskih časih”. Prepričan je, da se je v času njenega predsedovanja zaupanje v skupno evropsko valuto še okrepilo. Zagotovil je, da bo evroskupina za Evropski svet hitro oblikovala predlog kandidata za njenega naslednika.

Kdo bi jo lahko nasledil?

Med potencialnimi kandidati za naslednika Lagarde na čelu ECB se po navedbah dpa omenjajo predsednik Bundesbank Joachim Nagel, nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in trenutni prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos, pri čemer imata druga dva več možnosti.

Objava Lagarde je zaznamovala drugi dan zasedanja sveta ECB, ki bo popoldne sporočil tudi svojo odločitev glede denarne politike, pri čemer naj evrskih obrestnih mer ne bi spreminjal.

Preden je Lagarde kot prva ženska prevzela vodenje ECB, je bila v svoji bogati mednarodni karieri tudi prva francoska finančna ministrica in prva generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada. V vodenje in komuniciranje osrednje denarne ustanove območja z evrom je kot netipična centralna bančnica vnesla kar nekaj sprememb, navaja STA.