Nova pravila pri potrošniških posojilih: manj prostora za previsoke obresti in zavajajoče oglase, nova javna služba …

Državni zbor je nedavno po nujnem postopku sprejel nov zakon o potrošniških kreditih. Kot so takrat sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, zakon krepi varstvo potrošnikov pri najemanju posojil ter pravila prilagaja novim oblikam kreditiranja in sklepanju pogodb v digitalnem okolju.

Besedilo zakona je bilo v četrtek, 29. oktobra, objavljeno v Uradnem listu RS. Veljati je začel naslednji dan po objavi, uporabljati pa se bo začel 30. aprila 2027.

Zbrali smo pomembnejše novosti, ki jih prinaša novi zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-3) pri splošnih potrošniških kreditih.

Opomba: Vse določbe, ki veljajo za splošne potrošniške kredite, se ne nujno uporabljajo tudi za kreditne pogodbe za nepremičnine. Za te so v zakonu določena posebna pravila, ki se lahko razlikujejo od splošnih.

Omejitev obrestne mere in stroškov posojila

Zakon na novo uvaja omejitev kreditne obrestne mere. Najvišja dovoljena kreditna obrestna mera ne bo smela biti za več kot 50 odstotkov višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Ta trenutno znaša 10,4 odstotka, spreminja pa se vsakih šest mesecev.

Omejitev bo po novem veljala tudi pri skupnih stroških posojila za potrošnika, ki ne bodo smeli presegati zneska črpanega posojila ne glede na višino kreditne obrestne mere in efektivne obrestne mere (EOM). A pozor: to bo veljalo le za I. in II. razred potrošniških posojil (glej spodaj).

Najvišja dopustna EOM, če posojilodajalec ni bančna institucija, je bila že določena tudi v prejšnjem zakonu, in sicer pri največ 200 odstotkih zadnje povprečne EOM. Banka Slovenije vsake pol leta objavi povprečne EOM za različne razrede potrošniških posojil, aktualne so dostopne na tej povezavi.

Z novim zakonom pa se spreminjajo meje teh razredov posojil. Po novem bodo povprečne efektivne obrestne mere (EOM) objavljene za naslednje ročnosti in zneske:

• I. razred: do vključno 6 mesecev in do vključno 1.500 evrov (prej: do 6 mesecev in do 1.000 evrov)
• II. razred: nad 6 in do vključno 12 mesecev ter nad 1.500 evrov in do vključno 5.000 evrov (prej: do 12 mesecev in do 2.000 evrov)
• III. razred: nad 12 mesecev in do vključno 36 mesecev ter nad 5.000 evrov in do vključno 10.000 evrov (prej: do 36 mesecev in do 4.000 evrov)
• IV. razred: nad 36 mesecev in do vključno 10 let ter nad 10.000 evrov in do vključno 40.000 evrov (prej: do 10 let in do 20.000 evrov)

Strožja pravila in prepovedi pri oglaševanju

Zakon dodatno zaostruje oglaševanje in trženje potrošniških posojil. Oglasna in trženjska sporočila v zvezi s kreditno pogodbo bodo morala po novem vsebovati jasno in razvidno opozorilo za potrošnike: “Pozor! Izposoja denarja se plača.”

Izrecneje so poudarjene tudi jasnost, razvidnost, razločna slišnost in berljivost obveznih informacij o potrošniških posojilih v oglasih. Pri oglasnih sporočilih v zvezi s kreditom s spremenljivo obrestno mero je denimo v novem zakonu dodatno zapisano, da morajo ta vključevati “jasno in razvidno opozorilo”, da se v primeru dviga obrestne mere skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, lahko občutno poveča.

Novost je tudi vključitev različnih nosilcev podatkov, ki se uporabljajo za oglaševanje, in navedba, da morajo biti informacije in opozorila prilagojeni tehničnim omejitvam nosilca podatkov. Če se posredujejo po elektronskem nosilcu podatkov, se bodo morale določene informacije potrošniku zagotoviti s klikom ali pomikanjem po zaslonu.

Prihaja tudi več prepovedi pri oglaševanju, ki jih v prejšnjem zakonu ni, in sicer:

• prepovedano bo oglaševanje, ki spodbuja potrošnika k najemu posojila z navedbami, da se bo potrošniku tako izboljšal finančni položaj;
• prepovedano bo navajanje, da neodplačane kreditne pogodbe ali evidentirani krediti v podatkovnih zbirkah zelo malo vplivajo na oceno kreditne sposobnosti ali nanjo sploh ne vplivajo;
• prepovedano bo lažno namigovanje, da posojilo pomeni povečanje finančnih sredstev, je nadomestek za prihranke ali lahko dvigne življenjski standard potrošnika.

Zagotavljanje predhodnih informacij

Novi zakon natančno določa, katere informacije mora potrošnik dobiti pred sklenitvijo pogodbe, da se lahko informirano odloči, ali naj jo sklene. Vse te informacije bodo morale biti na voljo brezplačno in bodo morale biti zagotovljene tudi v primeru uporabe sredstva za komuniciranje na daljavo. Posojilodajalec ali kreditni posrednik mora te podatke potrošniku zagotoviti pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga bo lahko potrošnik zdaj izbral sam.

Prav tako je podrobneje urejeno, da mora posojilodajalec ali kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe brezplačno zagotoviti tudi ustrezna pojasnila k predloženim predhodnim informacijam o kreditni pogodbi, k osnutku kreditne pogodbe in k morebitnim pomožnim storitvam.

Nova je tudi obveza, da mora posojilodajalec potrošnika, če mu ne pravočasno predloži predhodnih informacij, obvestiti o pravici do odstopa od pogodbe. Potrošnik bo moral ključne informacije prejeti vsaj en dan pred sklenitvijo pogodbe, v nasprotnem primeru pa mora posojilodajalec potrošniku poslati obvestilo o možnosti odstopa od kreditne pogodbe. Obvestilo se pošlje od enega do največ sedmih dni po sklenitvi pogodbe oziroma predložitvi zavezujoče ponudbe s strani potrošnika.

Potrošnik bo moral biti seznanjen tudi, kadar bo ponudba zanj prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave podatkov. Pri tem ga bo moral posojilodajalec seznaniti z viri podatkov, uporabljenih za prilagojeno ponudbo. 

Nove varovalke pri oceni kreditne sposobnosti

Tako kot prejšnji zakon tudi novi določa, da se pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceni kreditna sposobnost potrošnika. Vendar novi zakon izrecno navaja, da se pri tem upoštevajo dejavniki tveganja, ki so pomembni za oceno verjetnosti, da bo potrošnik izpolnil obveznosti iz kreditne pogodbe.

Posojilodajalec bo tako lahko sklenil kreditno pogodbo s potrošnikom le, če na dan sklenitve kreditne pogodbe iz zakonite ocene kreditne sposobnosti verjetno izhaja, da bo potrošnik izpolnil obveznosti iz kreditne pogodbe. To naj bi pripomoglo k preprečevanju prezadolženosti potrošnika in neodgovorne prakse potrošniškega kreditiranja.

Uvaja se tudi varovalka v primeru, da ocena kreditne sposobnosti ni bila pravilno izvedena. Posojilodajalec ne bo mogel odstopiti od sklenjene kreditne pogodbe ali je spremeniti v škodo potrošnika, če je nepravilno izvedel oceno kreditne sposobnosti potrošnika in z njim sklenil kreditno pogodbo. Prav tako ne bo mogel odstopiti, če je kreditno pogodbo sklenil kljub temu, da mu potrošnik pred tem ni predložil popolnih podatkov in informacij.

Pravico do odstopa od pogodbe bo v tem primeru imel le potrošnik. Če je bila ocena kreditne sposobnosti nepravilno izvedena, bo lahko potrošnik kadarkoli odstopil od kreditne pogodbe brez nadomestila za predčasno odplačilo. Izjema pa velja, če se ugotovi, da je potrošnik namerno priredil podatke ali namerno zamolčal potrebne informacije, zaradi česar ocena ni bila pravilna. Takrat bo lahko pogodbo odpovedal tudi posojilodajalec ali pa jo spremenil.

Če posojilodajalec pri izvedbi ocene kreditne sposobnosti uporabi tudi avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov, bo moral potrošnika s tem seznaniti. Potrošnik bo imel v tem primeru tudi pravico, da zahteva in pridobi človeško posredovanje ter da zahteva pregled ocene kreditne sposobnosti.

Prepoved vezane prodaje

Novi zakon prepoved vezane prodaje, ki je doslej veljala le za nepremičninske kreditne pogodbe, širi tudi na splošna potrošniška posojila. Vezana prodaja pomeni, da potrošnik posojila ne more dobiti samostojno, ampak mora kupiti še drug finančni produkt ali storitev. Takšne ponudbe bodo odslej prepovedane, razen če gre za kritje tveganja neplačila posojila ali za zavarovanje blaga, ki se financira s kreditno pogodbo.

Potrošnik lahko ustrezno zavarovalno pogodbo sklene tudi pri drugem ponudniku, posojilodajalec pa jo mora sprejeti brez spremembe ponujenih kreditnih pogojev.

Bo pa dovoljena paketna prodaja, ki se od vezane razlikuje po tem, da je posojilo potrošniku na voljo tudi posebej, čeprav ne nujno pod enakimi pogoji.

Prepoved predpostavljenega soglasja in nenaročene odobritve

Uvajata se še dve novi prepovedi, namenjeni preprečevanju praks, pri katerih bi ponudnik izkoristil potrošnikovo nepozornost ali pasivnost.

Prva je prepoved predpostavljenega soglasja potrošnika, ki bo preprečila, da bi ponudniki posojil soglasje za posojilo ali dodatne storitve pridobivali z uporabo vnaprej označenih okenc. Potrošnik bo moral svojo odločitev jasno in aktivno potrditi. To je še posebej relevantno pri sklepanju pogodb prek spleta.

Pri drugi prepovedi, to je prepoved nenaročene odobritve posojila, pa gre za to, da ponudniki ne bodo smeli odobriti posojila, ki ga potrošnik ni predhodno zahteval in z njim ni izrecno soglašal. Ta je pomembna predvsem pri avtomatiziranem ponujanju posojil in povečevanju kreditnih limitov.

Nova svetovalna služba za odplačevanje dolgov

Zakon prinaša tudi vzpostavitev nove javne službe za svetovanje potrošnikom o odplačevanju dolgov. Ta bo brezplačna in bo namenjena potrošnikom, ki imajo ali bi lahko imeli težave pri izpolnjevanju finančnih obveznosti.

Služba za svetovanje o odplačevanju dolgov bo namenjena:

• usmerjanju potrošnikov v odplačevanje dolgov;
• nudenju socialne in psihološke pomoči v finančnih stiskah in dolgovih;
• izdelavi načrta za izhod iz finančne stiske ali prezadolženosti;
• svetovanju pri urejanju proračuna in ekonomični porabi finančnih sredstev;
• pomoči pri administrativnih postopkih za urejanje dolgov;
• ter finančnemu opismenjevanju potrošnikov.

Ta služba bo delovala kot javna služba, za kar se bo podelila koncesija. Opravljale jo bodo lahko potrošniške in strokovne organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostjo svetovanja o odplačevanju potrošniških dolgov. Izvajalci te službe bodo morali biti neodvisni in ne bodo mogli biti posojilodajalci, kreditni posredniki, kupci posojil ali serviserji kreditov.

Vključeni tudi sodobni posojilni produkti

Z novim zakonom se področje uporabe širi tudi na nekatere sodobne posojilne produkte, ki so bili doslej izvzeti. Po novem bo vključeval tudi določene oblike brezobrestnega odloženega plačila (tj. shema “kupi zdaj, plačaj pozneje”), pri katerih je plačilo odloženo za več kot 50 dni.

Prav tako bo na novo zajel podjetja, ki niso mikro, mala in srednje velika podjetja, in s potrošniki na daljavo sklepajo pogodbe z odloženim plačilom (na primer veliki spletni trgovci). Izjema bo veljala le takrat, ko bodo takšna podjetja plačilo v celoti dobila v 14 dneh od dneva dobave blaga ali izvedbe storitve pod pogojem, da je odlog plačila brez obresti in drugih stroškov ter da pri kreditiranju ne sodeluje tretji ponudnik.

Določbe bodo po novem v omejenem obsegu veljale tudi za posojila, manjša od 200 evrov, brezobrestna posojila brez drugih stroškov ter posojila z odplačilom v treh mesecih in zanemarljivimi stroški.