Premier Janša gospodarstvenikom: Vaša realna moč je velika, a je v javni razpravi ni čutiti

“Pogoji za stabilno poslovno okolje niso nekaj, kar bi morali na novo odkrivati,” je na vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal predsednik vlade Janez Janša.

“Največje bogastvo Evropske unije (EU) je široka različica dobrih praks. Vedno najdemo nek sistem, ki je dobro urejen. Naša napaka je, da iz te zakladnice do zdaj nismo črpali. Smo bolj povečevali birokracijo.”

Za večjo stabilnost po njegovi oceni potrebujemo dva ukrepa:

• zapis davčnega sidra v ustavo: gre za določitev deleža BDP, ki se ga lahko gospodarstvu in prebivalcem vzame iz žepov in bilanc. Tudi, če bi omejili na današnji delež, ki je že visok, bi to bil uspeh, je dejal Janša, a dodal, da trenutno ni za to potrebne dvotretjinske večine v parlamentu. Povedal je tudi, da so o rešitvi, ki jo ima sicer le nekaj držav, že pred volitvami razpravljali in se strinjali z nekaterimi gospodarstveniki iz prve vrste današnjega dogodka.
• sprememba volilnega sistema v večinskega ali kombiniranega: predpostavka za gospodarsko stabilnost je po mnenju Janše politična stabilnost. Trenutni volilni sistem po besedah premierja drobi glasove, zahteva sestavljanje koalicij in “pogosto prevelike” kompromise. Večinski ali vsaj kombiniran sistem bi prinesel “stabilne vlade, ki bi na koncu mandata odgovarjale za narejeno, in boljšo kakovost zakonodajnega telesa, ki se zdaj iz mandata v mandat slabša”.

O realni in medijski moči

Ob tem je gospodarstvenike pozval k aktivnejšemu sodelovanju v javni razpravi. Pritrdil je predhodno izrečeni oceni, da je na današnjem dogodku zbrana velika realna moč. A po mnenju Janše se ta v javnosti ne odraža dovolj.

“To je realna moč, ki je bila utišana, in to brez velikih protestov. Slovenija je edina država v Evropski uniji (EU), kjer zasebno podjetje v volilni kampanji ne more transparentno podpreti politične opcije, ki bo po njegovi oceni dobra za gospodarstvo. To je prepovedano od leta 2014. Na drugi strani so neomejene možnosti financiranja nevladnih organizacij, tudi iz tujine, brez nadzora,” je dejal.

“Realna moč v tej dvorani je velika. Medijska moč ene same sindikalne centrale pa je bistveno večja od vaše,” je ocenil Janša in dodal, da se to odraža na referendumih in volitvah, zaradi česar je pri nas “vladavina neizvoljenih”.

Dodajmo, da so nekatera delodajalska združenja, denimo GZS in Združenje delodajalcev Slovenije, že napovedala aktivno sodelovanje v referendumski kampanji v podporo interventnemu zakonu. Refeerendum bo 6. decembra.

Vprašanje razvojne smer države

Kot temelj blaginje prebivalstva je Janša izpostavil gospodarsko rast. “Moramo biti konkurenčni, moramo napredovati. Na ta način se zbere tudi za vse ostalo. To je osnovna abeceda, ki pa je Slovenci še nismo vzeli,” je dejal Janša in nadaljeval: “V našem prvem mandatu (med letoma 2004 in 2008, op. a.) je bila narejena javnomnenjska raziskava, v kateri je bilo tudi vprašanje, ali je pozitivna gospodarska rast za vprašane nekaj dobrega ali nekaj slabega. Pa je 30 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je to nekaj slabega. Danes verjetno rezultat ne bi bil bistveno drugačen.”

Glede interventnega zakona za razvoj Slovenije je Janša poudaril, da ga sam ne razume kot interventni, ampak kot razvojni zakon. Kot razlog za združevanje cele vrste ukrepov v en zakon je navedel že zdaj veliko število predpisov.

Po njegovih besedah pa pri zakonu ne gre zgolj za posamezne ukrepe, temveč za vprašanje razvojne smeri države. Slovenija ne bo konkurenčna, če ne bo znala prepoznati in samozavestno izpostaviti tistega, kar je uspešno in dobro, je dejal.

Citiral je ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, ki je nedavno v Atenah dejal, da se “bojimo nagraditi najboljše, da ne bi užalili najslabših”.

Posebej se je dotaknil obdavčitve dela in razvojne kapice. Po njegovih besedah je treba javnosti jasno predstaviti posledice posameznih rešitev, tudi z vidika možnosti, da mladi po končanem izobraževanju dobijo kakovostno in dobro plačano delo v Sloveniji, namesto da znanje in dodano vrednost ustvarjajo v tujini, je dejal.

“Zeleni prehod je pravi korak”

Glede cen energije je Janša dejal, da mora Evropa uporabiti razpoložljive ukrepe za zagotavljanje znosnih cen energentov v prihajajoči zimi. Te lahko poslabšajo položaj Evrope, ne morajo pa je ubiti, je dejal.

Opozoril je, da Evropa ni energetsko samozadostna in zato ne more vplivati na vse zunanje dejavnike, med drugim na dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini.

Ena možnost za vplivanje na stroške energije je začasna opustitev davka na izpuste ogljikovega dioksida, ki draži energente in uničuje evropsko industrijo, a za to po navedbah Janše ni soglasja na evropski ravni.

Zeleni prehod je po njegovem za Evropo dolgoročno pomemben in pravi korak zaradi zmanjševanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. “Ampak potem se je iz nabora ukrepov izločilo jedrsko energijo. Če se je ne bi in bi Evropa ohranila politiko izpred 20 let, bi imeli dovolj električne energije in za dve tretjini nižje cene energije,” je ocenil Janša.