Nova pravila o razkritju plač: kje se zatika in kdaj bi jih lahko sprejeli

Slovenija bi morala evropsko direktivo o preglednosti plačil prenesti že do 7. junija 2026, a tega do danes še ni storila. Gre za direktivo, ki bi med drugim prinesla obvezno objavljanje višine osnovne plače ali njenega razpona v oglasih za prosta delovna mesta, njen glavni cilj pa je zmanjšati plačno vrzel med spoloma.

Osnutek zakona za prenos te direktive v slovenski pravni red je bil pripravljen že v mandatu Luke Mesca, ki je takrat vodil ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Februarja je bil nato poslan v obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).

ESS je imenoval strokovni odbor za usklajevanje zakona, ki se je nekajkrat že sestal, a so procese nato zaustavile letošnje državnozborske volitve. Odbor je aktivnosti prekinil do imenovanja nove vlade.

Odbor se od nastopa nove vlade še ni sestal

Čeprav je od oblikovanja nove vlade minilo že kar nekaj časa, natančneje dobri štirje meseci, pa se od takrat zadeva ni premaknila nikamor, je za Forbes Slovenija povedal Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS).

Kot pravi, so na ESS v tem obdobju že opozorili na rok in potrebo po implementaciji tega zakona. A pristojno ministrstvo – to je po združevanju ministrstev pod novo vlado postalo ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ki ga vodi Anže Logar – še ni sklicalo sestanka strokovnega odbora in predstavilo predloga. “V času mandata te vlade se skupina ni sestala niti enkrat,” je dejal Zorko.

“V tem trenutku nekako čakamo na ta predlog pristojnega ministrstva kot delovno gradivo za sejo odbora. Je pa ministrstvo pristalo na to, da bo dialog potekal, da se bo poskušalo najti rešitve znotraj tega odbora, s katerimi se potem samo še seznani ESS oziroma se še kakšna politična dilema razreši,” je še dodal sindikalist.

Ministrstvo: Osnutek je v končni fazi priprave

Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so nam potrdili, da so prejeli osnutek zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve (MDDSZEM). Dejali so, da je osnutek zakona trenutno v končni fazi priprave in bo končan do prihodnjega meseca.

Kot so pojasnili, ministrstvo še usklajuje nekatere končne rešitve glede zadolžitev posameznih organov, ki jih zakon predvideva. “Na ministrstvu smo trenutno v fazi usklajevanja z različnimi deležniki v državni upravi, ki jim bo direktiva nalagala dodatne obveznosti,” so navedli.

Glede same vsebine osnutka zakona pa so povedali, da osnutek, ki so ga prejeli od MDDSZEM, ni bistveno odstopal od zahtev evropske direktive in da so bili vanj vneseni le manjši popravki. Kateri, niso razkrili.

Po trenutnih načrtih bo šel predlog zakona v usklajevanje s socialnimi partnerji na ESS še letos, predvidoma že novembra. Zakon naj bi bil po tej časovnici sprejet v prvem četrtletju prihodnjega leta, so še dodali na ministrstvu.

Delodajalci opozarjajo na bremena, sindikati bi pravila še zaostrili

Socialnim partnerjem se v dosedanjih razpravah o predlogu zakona ni uspelo uskladiti, saj si “delodajalci želijo minimum od minimuma”, sindikati pa “nekaj več”, pravi Zorko iz ZSSS.

Delodajalci so namreč menili, da so v osnutku zakona, ki ga je pripravilo Meščevo ministrstvo, predlagane rešitve presegale minimalne zahteve evropske direktive ter bi uvedle nepotrebno in nesorazmerno administrativno, organizacijsko in posledično finančno breme za delodajalce. Opozorili so tudi, da bi predlagana ureditev v nekaterih delih posegla v trenutne plačne sisteme ter v avtonomijo socialnega dialoga in kolektivnega dogovarjanja, je poročala STA.

Sindikati bi pravila še zaostrili. V razpravah so se med drugim zavzeli za globo za podjetja, ki ne bi pravočasno odpravila ugotovljene več kot petodstotne plačne vrzeli, ter tudi javno objavo delodajalcev s takšno vrzeljo, saj naj bi bilo le tako podjetjem v interesu, da ustrezno ukrepajo. Podjetjem, pri katerih bi bila več let zaporedoma ugotovljena neutemeljena plačna vrzel oziroma nespoštovanje načela enakega plačila, bi prepovedali sodelovanje pri javnih naročilih oziroma koncesijsko dejavnost.

Podjetja bi se morala že pripravljati

Dokler direktiva ni prenesena v slovenski pravni red, podjetjem še ni treba ničesar spreminjati, je pred časom za Forbes Slovenija zatrdila strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik. A podjetjem je kljub temu svetovala, da se že začnejo pripravljati na nova pravila. Veljala bodo za vse delodajalce, ne le večje, kot mnogi mislijo, je opozorila.

“Podjetja se še ne zavedajo, kakšne obveznosti direktiva zanje prinaša. Večina jih čaka zakon, ampak zakon bo verjetno začel veljati 15. dan po objavi in v 14 dneh ne bodo mogla izdelati plačne strukture, ki jo od njih direktiva zahteva. Po mojem mnenju bi vrednotenje že morali začeti,” je dejala Scortegagna Kavčnik.

Podrobneje o tem, kaj direktiva prinaša delavcem in kakšne obveznosti nalaga delodajalcem, smo že pisali v članku Tudi slovenska podjetja bodo morala razkriti več o plačah. Kaj in kdaj?.

Direktiva EU, ki je bila pripravljena na podlagi ugotovitev, da je slaba preglednost plačil ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma, je začela veljati že leta 2023. Doslej jo je v celoti preneslo le pet držav članic EU. Rok za prenos direktive je sicer zamudilo 23 od 27 članic EU, med njimi je bila, kot rečeno, tudi Slovenija.