Je kripto zime konec? Kaj poganja rast bitcoina
Z julijskega dna, ko se je cena bitcoina spustila pod 60 tisočakov, je največja kriptovaluta okrevala za približno 40 odstotkov.
V zadnjih tednih je cena bitcoina, največje kriptovalute po tržni vrednosti, po več mesecih na nizkih ravneh opazno okrevala, čeprav ostaja daleč pod lanskoletnimi rekordi. Rast poganjajo predvsem močni prilivi v bitcoin sklade, ki kotirajo na borzi (ETF), medtem ko višje obrestne mere centralnih bank in povišana inflacija, ki običajno škodijo tveganim naložbam, za zdaj niso vidno oklestile rasti.
Cena bitcoina se v zadnjem tednu giblje v razponu med 84 in 86 tisoč dolarjev; 23. septembra je za kratek čas posegla po 87 tisočakih, šestega oktobra okrog 16. ure je bila pri 86.400 dolarjih. To je približno 40-odstotna rast z julijskega dna pri 59 tisoč dolarjih. Še vedno pa bi bila potrebna približno 50-odstotna rast, da znova poseže po rekordni ravni okrog 124 tisoč dolarjev iz lanskega oktobra.
Za nedavno rast je pomembna kombinacija dveh dejavnikov, je za Forbes Slovenija pojasnil Matej Mazi, namestnik direktorja investicijskih skladov pri NLB Skladih. Prvi razlog so močni prilivi v ameriške spot bitcoin ETF-je. “V tednu do 25. septembra so ti skladi zabeležili približno 2,4 milijarde dolarjev neto prilivov, kar je bil največji tedenski priliv po oktobru lani. Samo 21. septembra so dnevni prilivi dosegli skoraj milijardo dolarjev. S tem so se letošnji neto tokovi v bitcoin ETF-je ponovno prevesili v pozitivno območje,” je dejal.
Dodaten dejavnik je po njegovih besedah “pozicioniranje vlagateljev na trgu izvedenih finančnih instrumentov. Preboj pomembnih tehničnih ravni je sprožil zapiranje oziroma prisilne likvidacije kratkih pozicij, kar je rast dodatno pospešilo”. Takšne likvidacije lahko povzročijo hiter, a praviloma kratkotrajen cenovni premik.
Oba dejavnika navaja tudi predsednik Bitcoin društva Slovenije Toni Čepon, ki med kratkoročne vplive prišteva še prelivanje likvidnosti iz obvezniških trgov, saj vlagatelji prodajajo državne obveznice ob skrbeh zaradi nevzdržnega javnega dolga, in delniških trgov, kjer se ohlaja bum umetne inteligence.
Zakaj denarna politika ni prizadela bitcoina
Običajno velja, da visoke obrestne mere negativno vplivajo na tvegane naložbe, med katere večina analitikov prišteva tudi kriptovalute. Višje obrestne mere namreč “povečujejo zahtevane donosnosti manj tveganih naložb, zaostrujejo finančne pogoje in zmanjšujejo količino likvidnosti v finančnem sistemu”, pojasni Mazi.
Zaradi povišane inflacije v ZDA in evropskih državah sta tako Evropska centralna banka (ECB) kot ameriška centralna banka (Federal Reserve) letos že dvignili obrestne mere, pri čemer je Fed ob dvigu 16. septembra – prvem po treh letih – nakazal, da bo na prihodnjih zasedanjih potrebno še dodatno zaostrovanje denarne politike.
Toda to ni bistveno ustavilo rasti bitcoina. Kot pravi Mazi, se finančni trgi ne odzivajo toliko na samo spremembo obrestnih mer, ampak na razliko med pričakovano in dejansko spremembo. Ker je bil dvig za četrt odstotne točke pričakovan, je bil že vračunan v tečaj bitcoina, zato so pozitivni dejavniki, kot so prilivi v ETF-je, trenutno prevladali.
To po njegovih besedah ne pomeni, da je bitcoin postal neobčutljiv na denarno politiko. “Nasprotno, ob ponovnem povečevanju pričakovanj glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer je cena nekoliko izgubila zagon in se z območja nad 87 tisoč dolarji vrnila proti 83–85 tisoč dolarjem.”
Obenem Mazi poudarja, da ima inflacija bolj kompleksen učinek na bitcoin, saj poleg negativnega vpliva visokih obrestnih mer lahko daljše obdobje inflacije in visokega javnega dolga tudi poveča “zanimanje dela vlagateljev za sredstva z vnaprej omejeno ponudbo, med katera sodi bitcoin”.
Digitalno zlato
Bitcoin nekateri podporniki vidijo kot alternativo tradicionalnim fiat valutam in poudarjajo njegovo funkcijo kot digitalno zlato, torej kot dolgoročni hranilec vrednosti. Čeprav pogosto ekstremno nihanje cene bitcoina postavlja tezo o hrambi vrednosti pod vprašaj, je glavni dolgoročni argument za to v omejeni ponudbi digitalnih kovancev, kar izpostavlja Čepon.
“Bitcoin je denarna alternativa sistemu, ki mora stalno dodajati maso denarja, da sploh lahko preživi,” meni. Medtem ko se količina dolarjev in evrov v obtoku vztrajno veča, ima bitcoin zgornjo mejo 21 milijonov digitalnih kovancev, od katerih jih je bilo do sedaj z “rudarjenjem” ustvarjenih dobrih 20 milijonov. Ti so skupaj vredni 1.680 milijard dolarjev, kar je nekaj manj kot 60 odstotkov vrednosti celotnega kripto trga (2.870 milijard dolarjev).
“Na dolgi rok je to jedro zgodbe: redka, programsko omejena ponudba proti rastoči denarni masi. Zato ga vlagatelji vse bolj vidijo kot zaščito pred inflacijo in razvrednotenjem valut,” pravi predsednik bitcoin društva.
Čepon poudarja tudi razliko med bitcoinom in ostalimi kriptosredstvi oziroma alternativnimi kovanci (altcoins, angl.), v katerih vlagatelji vidijo predvsem možnost hitrega zaslužka, ne zaščite svojega premoženja.
Kakšna so pričakovanja
Zaradi nihajne narave bitcoina je po mnenju Mazija bolj kot o konkretnih napovedih smiselno govoriti o možnih scenarijih. Za dosego 50-odstotne rasti, ki bi ceno bitcoina vrnila na rekordne ravni, bi bila potrebna kombinacija več ugodnih dejavnikov, zlasti nadaljevanje močnih prilivov v ETF-je, stabilizacija ali konec cikla višanj obrestnih mer v ZDA ter izboljšanje likvidnosti na finančnih trgih.
Trenutno so signali mešani, pravi. Proti koncu septembra so se prilivi v sklade ETF že opazno zmanjševali. “Na drugi strani ostajajo tveganje vztrajna inflacija, morebitni nadaljnji dvigi obrestnih mer ter zelo visoka uporaba finančnega vzvoda na kriptotrgih. Enak mehanizem likvidacij, ki lahko ob rasti ceno hitro potisne navzgor, lahko ob obratu trga padec tudi močno pospeši,” je dejal Mazi.
Tudi Čepon meni, da se lahko na kratki rok cene obrnejo tako navzgor kot navzdol zaradi špekulacij in obratov pri poskusih regulacije. “Nepredvidljiv ameriški trg in nesmiselna regulacija lahko zelo hitro povzročata paniko med ljudmi in jih prisilita v prodajo,” pravi.
Nepredvidljivost se je septembra pokazala pri ameriškem kripto zakonu Clarity Act, ki želi pristojnost za regulacijo kriptosredstev razdeliti med Komisijo za trg vrednostnih papirjev (SEC) in Komisijo za trgovanje s terminskimi pogodbami (CFTC). Ko so ameriški senatorji zavrnili predlog zakona administracije Donalda Trumpa, ki je naklonjen kripto industriji, je bil pričakovan padec cene, ki se ni zgodil. “Clarity Act skoraj v ničemer ne posega v bitcoin, ampak samo regulira vse ostale projekte in stabilne kovance,” pojasni Čepon.
