Komu se je zamerilo delo od doma?

V času epidemije koronavirusa, v letih 2020 in 2021, je prišlo do razmaha dela od doma. To še danes ostaja precej razširjena praksa med delodajalci. Vendar pa iz tujine že nekaj časa prihajajo signali, da se nekateri od tega modela oddaljujejo.

Med odmevnejšimi primeri tujih podjetij, ki so ga že ukinila in zaposlene pozvala k vrnitvi na delovna mesta, so denimo JP Morgan Chase, Goldman Sachs, Amazon, Tesla in SpaceX.

Pri nas je vlada nedavno preklicala smernice za delo od doma iz leta 2022, ki so določale, da lahko javni uslužbenci ob predhodni odobritvi en dan v tednu delajo na domu, dva dni v prostorih delodajalca, glede preostalih dveh dni pa se sproti dogovorijo z neposrednim vodjem.

To sicer samo po sebi ne pomeni omejevanja dela od doma, temveč vlada odločitev o koriščenju te oblike dela prepušča ministrstvom. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino ter ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so tako delo od doma praviloma ukinili. Ministrstvo za pravosodje dopušča največ osem dni dela od doma na mesec, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za kmetijstvo pa delo od doma omejujeta na en dan v tednu, je poročal N1 Slovenija.

Delo v pisarni ni nujno bolj učinkovito

Posamezne primere, ko podjetja zahtevajo več prisotnosti v pisarni, opaža tudi Matej Černe, redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, vendar tega ne vidi kot splošen val vračanja zaposlenih na delovna mesta.

Opozarja, da je treba odmevne ameriške primere, po katerih se tudi slovenski managerji pogosto zgledujejo, razumeti v drugačnem kontekstu, saj je bilo tam delo na daljavo bistveno bolj razširjeno in gre lahko za korektivni trend.

Razlogi za več prisotnosti so lahko potrebe po sodelovanju, uvajanju novih zaposlenih in neposrednem stiku, pa tudi želja vodij po večjem nadzoru. Kot poudarja Černe, pa fizična prisotnost sama po sebi ne zagotavlja večje produktivnosti.

“To potrjuje tudi metaanaliza 46 raziskav z več kot 12.800 zaposlenimi: delo na daljavo je povezano z večjo avtonomijo in zadovoljstvom ter boljšimi delovnimi izidi, zlasti kadar ni šlo za popolno odsotnost iz pisarne,” razlaga sogovornik. Omeni tudi novejšo dnevniško študijo, objavljeno letos, ki je pokazala, da so zaposleni na dneve dela od doma hitreje dosegali večji napredek pri delovnih ciljih.

Slovenski delodajalci ostajajo zadržani

Podatki državnega statističnega urada (Surs), ki smo jih zbrali v spodnjem grafu, kažejo, da se je pri nas delo od doma občutno zmanjšalo že leta 2023, ko so se sprostili še zadnji protikoronski ukrepi, in se spet približalo predkoronskim ravnem.

Od takrat se vsako leto znova rahlo povečuje, a še vedno ostaja precej pod vrhom iz leta 2021, ko je delo od doma vsaj občasno opravljalo 23,1 odstotka vseh delovno aktivnih. Lani je bilo takšnih 19,3 odstotka, je razvidno iz podatkov Sursa, ki temeljijo na anketi med gospodinjstvi.

S tem pa še vedno zaostajamo tudi za povprečjem Evropske unije (EU), kjer je bila lani takšna oblika dela na voljo 23 odstotkom delavcev. Na vrh lestvice med državami članicami se uvršča Nizozemska, kjer je lani že več kot polovica (52 odstotkov) delovno aktivnih vsaj občasno opravljala delo od doma, kažejo podatki Eurostata.

Da so slovenska podjetja v primerjavi z ostalimi državami na splošno še vedno zadržana pri uvajanju te oblike dela, opaža tudi Černe in dodaja, da je del zadržanosti razumljiv. “Če podjetje delo na daljavo uvede brez jasnih dogovorov, usposobljenih vodij in ustrezne podpore, se lahko pojavijo težave pri sodelovanju in vodenju. A to so predvsem vprašanja organizacije dela, ne dokaz, da zaposleni doma delajo slabše,” pravi.

“Nekateri so se naveličali delati od doma”

Pri Cosylabu, ki razvija programsko opremo, kontrolne sisteme in elektroniko za naprednejše naprave, delo od doma načeloma dopuščajo, vendar ga prav pretirano ne spodbujajo, pravi glavni izvršni direktor Mark Pleško.

“Do tega smo nevtralni. Odprti smo za to, da lahko naši sodelavci izberejo, kdaj želijo delati in na kateri lokaciji, pomembno je le, da je delo narejeno,” pojasni.

V primerjavi z obdobjem epidemije tudi sami opažajo premik od doma nazaj v pisarne. Med pandemijo so to možnost koristili praktično vsi zaposleni, pri čemer so v pisarno v povprečju prihajali približno enkrat na teden. Danes še vedno velika večina od okoli 240 zaposlenih koristi delo od doma, vendar v pisarno prihajajo v povprečju tri dni na teden.

“Nekateri so se naveličali delati od doma. V zadnjem letu ali dveh je več ljudi v službi kot prej,” pove Pleško.

Ugotovili so tudi, da je pri nekaterih vrstah dela bolje, da so ljudje v pisarni. “Včasih se je treba tudi kaj neformalno pogovoriti. Srečaš se recimo v čajni kuhinji ali ob kavi in mogoče kaj pojamraš ali mimogrede omeniš, da imaš občutek, da nekaj ne bo šlo prav. Tega ravno v mailu ne boš napisal. Tako, da tudi nekatere skupine in vodje pravijo: ‘Pridite večkrat’,” razlaga Pleško.

Včasih se je treba tudi kaj neformalno pogovoriti. Srečaš se recimo v čajni kuhinji ali ob kavi in mogoče kaj pojamraš ali mimogrede omeniš, da imaš občutek, da nekaj ne bo šlo prav.

Mark Pleško, glavni izvršni direktor Cosylaba

“Trpeli so prenos znanja in socialni stiki”

V trboveljskem Dewesoftu, ki razvija in proizvaja visoko inovativne merilne inštrumente, pojasnjujejo, da za približno polovico podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, delo od doma sploh ni možno. V razvojnem oddelku pa je to po pandemiji postalo bolj izjema kot pravilo.

“V času korone, ko smo več delali od doma, so trpeli prenos znanja in predvsem socialni stiki. Tako da je v bistvu delo od doma pri nas v razvoju bolj izjema, morda kakšen dan v tednu, če kdo, ko razvija določeno stvar, potrebuje mir. Drugače pa večina ekipe kar prihaja v službo,” je za Forbes Slovenija povedal Jure Knez, predsednik in soustanovitelj Dewesofta.

Kako je v drugih večjih slovenskih podjetjih

Tudi v večjih slovenskih podjetjih večinoma poročajo o manjši uporabi dela na daljavo, vendar zaposlenim še vedno ostaja na voljo, predvsem v obliki hibridnega dela. Ta možnost je odvisna od narave delovnega mesta, potreb delovnega procesa ter dogovora z vodjo oziroma ekipo.

V Telekomu Slovenije so tudi po pandemiji, ko je na daljavo delalo približno 60 odstotkov zaposlenih, ohranili to možnost. Njihovi zaposleni lahko zdaj od doma delajo do dva dni na teden.

“Zaposleni uporabljajo obe možnosti, pri čemer se za fizično prisotnost pogosteje odločajo takrat, ko delo zahteva tesnejše sodelovanje, usklajevanje, ustvarjalno delo ali neposreden stik s sodelavci. Delo od doma pa predvsem takrat, ko jim omogoča bolj zbrano in učinkovito opravljanje individualnih nalog,” so nam povedali v Telekomu in dodali, da zaradi posameznih prednosti in slabosti stavijo na uravnoteženo kombinacijo obeh oblik dela.

V NLB pojasnjujejo, da je po začetku pandemije od doma delalo dobrih 40 odstotkov vseh zaposlenih v banki, danes pa na ta način dela približno tretjina vseh oziroma več kot 820 zaposlenih. Trenutno izvajajo kombinacijo dela od doma in dela v pisarnah v razmerju 4:1. To pomeni, da zaposleni v pisarno pridejo največ enkrat tedensko, tudi ta dan pa ni obvezen, če se tako dogovorijo z vodjo.

Njihove izkušnje s hibridnim načinom dela so zelo dobre in ga spodbujajo, pravijo. Številnim zaposlenim delo od doma ustreza, po drugi strani pa pripomore k razbremenitvi okolja, kar je nekaj, za kar si v banki prizadevajo, dodajajo.

Iz OTP banke zaposlenim omogočajo, da osem delovnih dni v mesecu oddelajo na daljavo. Sprememb splošne ureditve na področju hibridnega dela trenutno ne načrtujejo.

V Zavarovalnici Triglav so največje koriščenje dela od doma zabeležili v času pandemije, ko je delež od doma znašal med približno 50 do 65 odstotkov vsega opravljenega dela, v aprilu 2020 pa celo dobrih 95 odstotkov. Čeprav se je obseg dela od doma o pandemiji pričakovano zmanjšal (v zadnjih letih znaša okoli 25 odstotkov opravljenega dela), so možnost ohranili, vendar predvsem kot dopolnitev, so nam sporočili. To po njihovih opažanjih odraža prehod iz izrednega načina dela v trajnejši hibridni model.

Delo na daljavo v zavarovalnici omogočajo dvakrat tedensko oziroma največ 10 dni v mesecu, koristi pa ga okoli tri četrtine zaposlenih. Trenutno izvajajo tudi pilotni projekt hibridnega delovnega mesta, ki določenim službam oziroma omogoča večji obseg dela od doma, in sicer trikrat tedensko.

Hibridnemu delu so naklonjeni tudi v Lidlu, kjer so ga zaposlenim v upravi v manjšem obsegu ponujali že pred pandemijo, danes pa zaposlenim v upravi omogočajo do pet dni dela od doma na teden. Vendar zaradi pomena socialnih interakcij in dobre energije v ekipi opažajo stabilen trend ravnovesja med delom od doma in v pisarni.

“Zaposleni možnost dela od doma v povprečju koristijo dva do tri dni na teden. Pisarna tako ostaja pomembno stičišče za grajenje medsebojnih vezi, izmenjavo idej in ekipno povezanost, medtem ko delo od doma ponuja sodobno fleksibilnost, ki jo naši zaposleni izjemno cenijo,” pravijo v trgovcu.

Novartis, ki je nekaterim zaposlenim med pandemijo omogočil, da so delo večinoma opravljali od doma, danes podpira uravnotežen hibridni način dela, ki se tudi po njihovih besedah kaže kot najbolj učinkovit. Pri tem pričakujejo prisotnost na delovnem mestu najmanj polovico delovnih dni. Vendar opažajo, da se zaposleni po obdobju pandemije pogosteje vračajo v pisarne, “predvsem zaradi potrebe po medosebnem sodelovanju in povezovanju z ekipami”.

V Leku so hibridno delo začeli omogočati pred petimi leti, pri čemer so oblikovali dva modela fleksibilnega načina dela. Natančneje tega, kako je urejeno delo na daljavo, v družbi niso pojasnili, so pa navedli, da se s prakso hibridno delo izkazalo za najučinkovitejše. Izpostavili so tudi, da so se ob začetku pandemije nekateri sodelavci še soočali z določenimi izzivi pri opravljanju dela na daljavo, vendar se je ta trend v nadaljevanju spremenil in so se dela na daljavo navadili.

V Krki medtem navajajo, da tehnološki procesi v farmacevtski industriji ne omogočajo povsem fleksibilnih urnikov. V času pandemije so se sicer prilagodili razmeram in omogočili delo od doma. Tudi zdaj omogočajo fleksibilne oblike dela, med katerimi je tudi občasno delo od doma za nekatera delovna mesta, vendar se takšna oblika uporablja v omejenem obsegu, so nam povedali. Kako pogosto, niso povedali.

Občasno delo od doma še naprej omogočajo tudi v Petrolu, a se način in obseg dela na daljavo po njihovih pojasnilih usklajujeta med zaposlenim in vodjo ob upoštevanju potreb delovnega procesa, organizacije dela ter narave posameznega delovnega mesta. Konkretnejših podatkov niso razkrili.

Uravnotežen hibridni pristop kot prava pot

Med največjimi prednostmi dela na daljavo za zaposlene Matej Černe z ljubljanske ekonomske fakultete navaja manj časa za vožnjo, večjo prožnost in možnost, da zahtevnejše individualne naloge opravijo v miru, kar prinaša tudi večje zadovoljstvo in boljše počutje na delovnem mestu. Na drugi strani pa podjetja z omogočanjem dela na daljavo lažje zadržijo zaposlene, ki jim prilagodljivost veliko pomeni, ter posledično znižajo stroške privabljanja in usposabljanja novih sodelavcev.

Na tem mestu dodajmo, da se v zadnjem času kot vse glasnejši argumenti za ohranjanje oziroma spodbujanje dela od doma pojavljajo tudi visoke cene naftnih derivatov in prometni zastoji.

Obstajajo pa seveda tudi slabosti dela na daljavo, ki se, kot razlaga Černe, pokažejo predvsem pri uvajanju novih zaposlenih, prenosu neformalnega znanja, družbenih stikih in zahtevnejšem skupinskem delu. “Nekateri doma tudi nimajo ustreznih pogojev ali težje ločijo delo od prostega časa. Ta oblika dela tako ni primerna za vsako nalogo ali vsakega zaposlenega”, opozarja Černe.

Raziskave po njegovih besedah jasno podpirajo uravnotežen hibridni pristop – delo od doma za zbrano individualno delo, pisarna pa za sodelovanje, mentorstvo in skupno reševanje problemov. “Raziskave so jasne glede pozitivnih vidikov hibridnih načinov dela. Tudi nekdo, ki je osem ur v pisarni in je ves čas pravzaprav na očeh, lahko ‘zabušava’. Fizična prisotnost sama po sebi ne zagotavlja produktivnosti,” pravi.

Podjetjem zato še priporoča, da zaposlenim, če narava dela to dopušča, ponudijo nekaj prilagodljivosti, pisarniške dni pa načrtujejo za dejavnosti, pri katerih je osebni stik res koristen. “To ni univerzalna rešitev za vsako delovno mesto, je pa smiselna možnost, ki lahko koristi tako zaposlenim kot podjetjem. Zaposleni, predvsem mlajši, to obliko dela ne samo pričakujejo, pač pa celo zahtevajo – in najboljši delodajalci se tega zelo zavedajo in tudi prilagodijo,” sklene.