Novi podatki o plačah: javni sektor beleži precej večji padec kot zasebni

Povprečna plača za julij je znašala 2.708,63 evra bruto oziroma 1.695,34 evra neto. Od plače za junij je bila nominalno nižja za 1,6 odstotka, realno pa za 1,5 odstotka, je danes sporočil državni statistični urad Surs.

V letni primerjavi pa je bila povprečna plača julija višja. V bruto znesku se je nominalno povečala za 7,6 odstotka (oziroma realno za 4,6 odstotka) in v neto znesku nominalno za 7,5 odstotka (oziroma realno za 4,5 odstotka).

Povprečna bruto plača je bila v obeh sektorjih nižja od plače za junij. V javnem sektorju se je znižala za štiri odstotke, pri tem je v institucionalnem sektorju država upadla za 4,8 odstotka. V zasebnem sektorju se je znižala za 0,1 odstotka.

Kje se je najbolj znižala

Na ravni področij dejavnosti se je povprečna bruto plača najbolj znižala v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti, in sicer za 7,5 odstotka.

Povprečna bruto plača je bila sicer najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je znašala 3.749,27 evra. V teh dejavnostih se je plača tudi najbolj zvišala v primerjavi s plačo za junij, in sicer za 2,9 odstotka.

Najnižja je medtem bila v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, znašala je 1.993,33 evra, beležijo statistiki.

Kakšna je bila struktura bruto plač

V strukturi povprečne bruto plače je največji delež pomenil znesek osnovne plače, ki je znašal 60,2 odstotka. Sledili so deleži zneskov nadomestil plače, ki bremenijo delodajalca (23,3 odstotka), dodatkov (11,4 odstotka), dela plače za delovno uspešnost (4,9 odstotka) in plačila za poslovno uspešnost (0,1 odstotka).

Delež nadomestil plače, ki bremenijo delodajalca, v znesku povprečne bruto plače je bil največji v izobraževanju (49,4 odstotka) in najmanjši v gradbeništvu (14 odstotkov), medtem ko je bil skupni delež dodatkov in dela plače za delovno uspešnost največji v rudarstvu (24,1 odstotka) in najmanjši v izobraževanju (8,8 odstotka), še navajajo na Sursu.