Bruselj v iskanju milijard za nov proračun. Kateri novi davek bi lahko dobil podporo

Evropska komisija želi do konca leta zaključiti pogajanja o novem evropskem proračunu, ki bi začel veljati 1. januarja 2028. Dogovora za zdaj še ni. Če ga do konca leta ne bo, bi lahko v začetku 2028 prišlo do težav pri financiranju evropskih projektov.

Proračun Evropske unije (EU) se danes financira predvsem iz neposrednih prispevkov držav članic, del pa pride tudi iz drugih virov. Mednje sodijo carine (Bruslju pripade tri četrtine carin, ki jih pobere posamezna država članica), del prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV), denar od glob, obresti …

V novem sedemletnem proračunskem obdobju pa bodo finančne potrebe precej večje. Kot smo pisali, EU poleg obstoječih programov kmetijske in kohezijske politike potrebuje več denarja za financiranje ukrepov za večjo konkurenčnost ter naložb v obrambo. Poleg tega mora leta 2028 začeti odplačevati dolg iz naslova NextGenEU. Celotnih 800 milijard evrov naj bi odplačali do leta 2058, torej v 30 letih.

Evropska komisija bi za financiranje prihodnjega dolgoročnega proračunskega okvirja potrebovala 462 milijard evrov dodatnih prihodkov, sicer bo morala za financiranje novih prednostnih nalog poseči v sredstva, namenjena kmetijstvu in koheziji.

Zaostrovanje stališč

Države članice do danes niso našle skupnega jezika glede obsega sedemletnega proračuna. Neto vplačnice v evropski proračun, med njimi Nemčija, Avstrija in Nizozemska, so v petek sporočile, da bi morali osnovni predlagani znesek (torej okoli dva tisoč milijard evrov) zmanjšati za več sto milijard evrov.

“Proračun je preveč osredotočen na subvencije in transferje, ki so v veliki meri dodeljeni vnaprej, zaradi česar ostaja premalo prostora za tisto, kar Evropa nujno potrebuje: skupne naložbe v varnost in obrambo, konkurenčnost, inovacije ter boj proti nezakonitim migracijam,” so omenjene države zapisale v petkovem javnem pismu.

Na drugi strani tako imenovane “prijateljice kohezije”, med katerimi je tudi Slovenija, nasprotujejo krčenju sredstev. Glavna skrb je krčenje proračuna za kmete in kohezijo, kar predstavlja pomembno politično vprašanje pred supervolilnim letom. Prihodnje leto bodo namreč volitve v Franciji, Italiji, Španiji, na Poljskem, v Grčiji, na Finskem, Slovaškem in v Estoniji.

Proračun EU za obdobje 2021 – 2027: 1.200 milijard evrov (plus 800 milijard evrov prek sklada za okrevanje in odpornost NextGenEU)
Proračun EU za obdobje 2028 – 2034: 2.000 milijard evrov (od tega 168 milijard za odplačilo posojil za sklad za okrevanje in odpornost)

Tako se pogajanja zaostrujejo.

Šef Evropskega sveta Antonio Costa je v zadnjih tednih obiskal 25 evropskih držav, tudi Slovenijo, da bi pospešil pogajanja in pomagal preseči delitve. V Sloveniji se je srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. V skupni izjavi sta poudarila, da mora biti proračun dogovorjen do konca leta.

“Kar se nas tiče, je jasno, da so tukaj ključne prioritete ali pa ključni izzivi, na katere države članice, vključno s Slovenijo, odgovarjamo tudi s sedemletnim finančnim načrtom: prehranska varnost, energetska varnost, kibernetska varnost, pa tudi obramba kot taka,” je o proračunu po srečanju s Costo dejal Janša.

Od kod bi vzeli več?

Večino denarja za financiranje novih predvidenih ukrepov bi morala EU zbrati z novimi viri. Tako je komisija julija lani predlagala pet novih lastnih virov, ki naj bi od leta 2028 dalje v evropski proračun prinesli po 44 milijard evrov dodatnih prihodkov letno (v cenah iz leta 2025).

To so:

• 30 odstotkov prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (ETS),
• 75 odstotkov prihodkov iz mehanizma za prilagajanje ogljičnih meja (CBAM),
• dajatev za podjetja z več kot 100 milijoni evrov čistih prihodkov,
• dajatev na nereciklirane elektronske odpadke,
• 15 odstotkov prihodkov od trošarin na tobak.

Pri ETS in CBAM gre za že obstoječa instrumenta evropske podnebne politike, EU pa ocenjuje, da bi lahko prinesla okoli 11 milijard evrov na leto. Ta denar je danes prihodek držav članic oziroma ga plačujejo evropski uvozniki, po predlogu komisije pa bi ga deloma preusmerili v evropski proračun. Tudi trošarine na tobak članice že pobirajo, medtem ko bi bili dajatvi za nereciklirane elektronske odpadke in za velika podjetja povsem nova vira.

Evropski parlament je aprila letos predlagal, da bi raziskali še možnosti uvedbe dajatve na digitalne storitve velikih platform, na spletne stave in igre na srečo ter dajatve na kapitalske dobičke iz kriptosredstev.

Kaj bi članice podprle in česa ne

Bruseljski Euractiv je nedavno (sklicujoč se na diplomatsko noto) poročal, da se neuradno največ podpore obeta preusmeritvi dela prihodkov iz ogljične sheme CBAM v bruseljski proračun. Prav tako naj bi široko podporo imela dajatev, povezana z nerecikliranimi elektronskimi odpadki.

Predsednik Evropskega sveta Costa je včeraj za Politico dejal, da bodo vlade verjetneje podprle nove evropske davke, ki se ne bodo zajedali v obstoječe prihodke nacionalnih proračunov. “Če ne bomo ustvarili novih lastnih virov, bomo morali od držav članic zahtevati več denarja,” je dejal Costa. “Vemo, da moramo nacionalne prispevke ohraniti v razumnih mejah. Zato potrebujemo verodostojen nabor novih lastnih virov.”

Vlade tako, kot je dejal, zavračajo idejo o preusmeritvi dela prihodkov od trošarin na tobak v Bruselj, saj bi to pomenilo manj denarja za nacionalne blagajne. Prav tako naj bi vlade, tudi nemška, nasprotovale davku na velika podjetja (angleško Corporate Resource for Europe ali CORE). Medtem Poljska in druge vzhodnoevropske države nasprotujejo preusmerjanju denarja iz shem ETS in CBAM v Bruselj, ki se zdaj deli nazaj državam in se porablja za ukrepe razogljičenja.

Costa je za Politico dejal še, da ima potencial evropski davek na kriptovalute, vendar je dodal, da je treba še rešiti nekatera tehnična vprašanja. Bolj zapletena je razprava o digitalnem davku, je dejal Costa. Države so namreč razdeljene tako glede njegove zasnove kot obsega.

Pa Slovenija? Premier Janša je nedavno dejal, da morebitno znižanje deleža pobranih carin, ki pripade državam članicam, ni v interesu Slovenije. Pri tem sicer po poročanju medijev ni želel postavljati “skrajnih mej” oziroma govoriti o stališčih, pri katerih Slovenija v pogajanjih ni pripravljena popustiti.

Irsko predsedstvo naj bi pred oktobrskim srečanjem članic v okviru seje Evropskega sveta pripravilo nov osnutek proračunskih dokumentov. Voditelji EU bodo o teh razpravljali na srečanjih v oktobru, novembru in decembru. Odločitev o lastnih virih mora biti soglasna.