Po 124 letih velika sprememba za eno najbolj slavnih stavb New Yorka
Ikonični nebotičnik, ki že od leta 1902 stoji na križišču Pete avenije in Broadwaya, se iz poslovne stavbe spreminja v 37 luksuznih stanovanj. Prvi stanovalci naj bi se vselili proti koncu letošnje jeseni.
Flatiron je zasnoval arhitekt Daniel Burnham, zaradi nenavadne trikotne oblike pa je hitro postal eden prvih arhitekturnih simbolov New Yorka. V več kot stoletju so v njem med drugim delovali založniki, umetniki in konzulat Rusije, nikoli pa ni bil stanovanjska stavba. Zadnja leta je bil večinoma prazen, poroča Bloomberg.
Do prodaje je prišlo po večletnem sporu med solastniki, zaradi katerega je sodišče odredilo javno dražbo. Prva dražba marca 2023 se je končala nenavadno: zmagovalec Jacob Garlick je ponudil 190 milijonov dolarjev, nato pa ni plačal zahtevanega 19-milijonskega pologa. Maja je sledila nova dražba, na kateri je skupina dotedanjih lastnikov, povezana z družbo GFP Real Estate, stavbo kupila za 161 milijonov dolarjev.
Najcenejše stanovanje 11 milijonov dolarjev
Stanovanja so namenjena najpremožnejšim kupcem. Cene segajo od približno 11 milijonov do več kot 50 milijonov dolarjev, povprečna cena pa znaša okoli 19 milijonov. Po podatkih Corcoran Sunshine Marketing Group je bilo 16 od 37 stanovanj že prodanih oziroma so bile zanje sklenjene pogodbe.
Posebnost projekta je odnos do zgodovine stavbe. Notranji oblikovalec Bill Sofield, znan tudi po projektih za Toma Forda in Gucci, je dobil nalogo, naj ohrani čim več izvirnih elementov. Deli starih stopnišč so tako postali noge kopalniških umivalnikov, deli kotlov dekoracija telovadnice, ostanek ogledala iz nekdanje restavracije Tavern Louie pa je navdihnil zasnovo prostora ob novem bazenu, dodaja Bloomberg.
Stanovanja bodo sicer izrazito sodobna, z italijanskimi kuhinjami, prestižnimi materiali in visokimi stropi, medtem ko zunanjost ohranja značilno bogato podobo v slogu beaux-arts.
Del širšega trenda
Flatiron je hkrati del precej širšega trenda. Po pandemiji so številne ameriške poslovne stavbe ostale brez najemnikov, zaradi česar mesta iščejo načine, kako jih spremeniti v stanovanja. New York je s prostorsko reformo City of Yes for Housing Opportunity razširil možnosti za preurejanje starejših poslovnih in drugih nestanovanjskih stavb v domove.
Takšne prenove imajo tudi okoljsko prednost. Z ohranitvijo obstoječe konstrukcije ni treba ponovno proizvesti velikih količin jekla, betona in drugih materialov, hkrati pa nastane manj gradbenih odpadkov. Zagovorniki ohranjanja dediščine zato poudarjajo, da je “najbolj zelena stavba tista, ki že stoji”. Flatiron bo tako prvič v svoji 124-letni zgodovini postal dom.
Posnemali bi jo tudi v Ljubljani
Kot zanimivost: svoj “Flatiron” bi lahko v prihodnjih letih dobila tudi Ljubljana. Ob Celovški cesti in Gospodinjski ulici v Šiški je na mestu sedanjega peščenega parkirišča načrtovana približno 60 metrov visoka stanovanjsko-poslovna stolpnica C-Tower s 16 nadstropji in okoli 80 stanovanji. Na arhitekturnem natečaju so izbrali dve zmagovalni rešitvi, obe pa zaradi ozke, klinaste zasnove na prvi pogled spominjata prav na znameniti newyorški Flatiron. Projekt bolgarskega investitorja je bil ob predstavitvi ocenjen na okoli 30 milijonov evrov.
