Minister Šircelj o rebalansu: “Ničesar ne bomo vzeli”

Vlada s predlaganim rebalansom proračuna zagotavlja socialno državo in ohranja naložbe, zatrjuje finančni minister Andrej Šircelj.
Vlada je v četrtek, potem ko se je seznanila z najnovejšo, jesensko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), sprejela rebalans proračuna, ki prinaša novo rekordno porabo. O rebalansu je danes spregovoril tudi minister za finance Andrej Šircelj in poudaril, da z njim ne jemljejo nikomur.
Kot je dejal, vlada zagotavlja socialno državo, prav tako ne bodo zmanjševali naložb. “Z drugimi besedami, življenje državljank in državljanov bo v naslednjih šitih mesecih oziroma treh mesecih in pol potekalo popolnoma nemoteno. Ta proračun na njihova življenja ne bo imel nekih negativnih vplivov, k večjemu pozitivne,” dejal.
“Ničesar ne bomo vzeli, izplačani bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine, plače, skratka vse tisto, kar je določeno z zakonom,” je dodal.
Primanjkljaj naj bi ostal v okviru fiskalnih pravil
Bistveno je po Šircljevih besedah to, da naj bi primanjkljaj z rebalansom znašal 2,9 odstotka BDP, kar je v okviru fiskalnih pravil. “To pomeni, da je vlada naredila določen napor, predvsem v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti porabe javnega denarja. Nekatera sredstva, na primer za obrambo, so se povečala, predvsem zato, da se zagotovi tisti nivo vlaganja v varnost, ki je določen s pogodbo v članstvu v Natu,” je pojasnil.
Med proračunskimi porabniki, ki se jim bodo najbolj povečala sredstva, so ministrstvo za obrambo (za 269 milijonov evrov), ministrstvo za finance (263 milijonov evrov), ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve (za 221 milijona evrov) ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (za 201 milijon evrov), je strnil Šircelj.
Povečujejo se tudi sredstva za proračunski sklad načrta za okrevanje in odpornost (NOO), in sicer za 320 milijonov evrov, pri čemer je minister pojasnil, da je bila poraba tega denarja sprva načrtovana v proračunu za prihodnje leto, čeprav se je NOO končal že konec meseca avgusta letos. Zdaj so sredstva upoštevali že v letošnjem proračunu in proračun kljub temu zadržali znotraj okvirjev fiskalnih pravil, je dejal.
“Gospodarstvo krmari ugodno”
Šircelj je še dejal, da ima Slovenija varen, stabilen in predvidljiv finančni sistem. Podlaga za takšen finančni sistem je po njegovih besedah robustno gospodarstvo, ki deluje dobro tudi v trenutnih težkih razmerah, ki so posledica naftne krize.
Ob tem je spomnil na rast BDP v drugem četrtletju, ki je presegla pričakovanja in dosegla pet odstotkov. Šircelj pričakuje, da se bo takšna gospodarska rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju, tudi na račun ugodnih podatkov o letošnji turistični sezoni.
Ugoden podatek je po njegovih besedah tudi ta, da naj bi se javni dolg letos znižal pod 65 odstotkov BDP. “S tega zornega kota je stabilnost finančne države zagotovljena,” je povedal.
Glede naftne krize je dejal, da “gospodarstvo kljub rasti stroškov energentov krmari ugodno”, in dodal, da bodo v prihodnje naredili vse, da uravnavajo in tudi znižajo naftne šoke s spremembo trošarin.
Ključno je tudi izboljšanje konkurenčnosti, ki se v zadnjem obdobju slabša, to pa lahko dosežemo le ob stabilnih predvidljivih javnih financah, ki so v okviru fiskalnega pravila, je opozoril Šircelj. “Mislim, da bo to narejeno v naslednji fazi. Najprej moramo gledati na to, da bodo podatki, predvsem glede primanjkljaja in javnega dolga stabilni v okviru maastrichtskega kriterija oziroma fiskalnih pravil,” je sklenil.
Poraba se dviguje na 18,8 milijarde evrov
Skupni proračunski odhodki so z rebalansom določeni v višini 18,8 milijarde evrov, kar je več, kot je vlada napovedovala poleti (18,4 milijarde evrov) in več kot predvideva obstoječi proračun za letošnje leto (17,7 milijarde evrov).
Proračunski prihodki so medtem načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Vlada je v četrtek objavila tudi razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih in drugih predlagateljih finančnih načrtov za letos, ki smo jih zbrali v spodnji tabeli.