Umar močno zvišal napoved za Slovenijo, kaj stoji za pospeškom

Gospodarska rast Slovenije bo po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) letos znašala 3,8 odstotka, kar je precejšnje izboljšanje v primerjavi s spomladansko napovedjo, ko so pričakovali dvoodstotno rast.

Lani je bila gospodarska rast 1,5-odstotna, so konec avgusta po reviziji ocen sporočili z državnega statističnega urada.

Umar je izboljšal tudi napoved za prihodnji dve leti, čeprav naj bi bila ta zmernejša. V letu 2027 bo po njihovi oceni rast slovenskega BDP 2,5-odstotna, v letu 2028 pa 2,3-odstotna. Pred tem je za obe leti prav tako napovedoval dvoodstotno rast.

“Široko osnovana gospodarska rast po navedbah urada kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju,” so navedli v poročilu.

Najnovejše napovedi gospodarske rasti za Slovenijo so zbrane v spodnji tabeli.

Kot je pojasnila vršilka dolžnosti direktorja Umarja Alenka Kajzer, pospešek, ki je bil izrazit v prvi polovici leta, izhaja iz več dejavnikov: močnega izvoznega okrevanja, dodatno spodbujenega tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, zaključevanja velikih naložbenih projektov ter nadaljnje rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev.

Najizrazitejši ciklični impulz letos prihaja iz naložb, pri katerih visoka dinamika temelji na sočasnem zaključevanju NOO in drugega tira, občinskih naložbah pred lokalnimi volitvami ter zasebnih vlaganjih v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. “Gre torej za kombinacijo močnega javnega naložbenega cikla in povečevanja zasebnih proizvodnih zmogljivosti,” so strnili.

Ob tem pa so opozorili, da so nekateri dejavniki, zlasti pospešek naložb v letu lokalnih volitev in ob zaključevanju velikih naložbenih projektov (NOO in drugi tir), enkratne narave, zato bo njihov učinek postopoma slabel.

Krepitev zasebne in državne potrošnje

Domače povpraševanje letos poleg močne investicijske aktivnosti krepi tudi zasebna potrošnja, ki jo podpirajo visoka zaposlenost, hitrejša rast plač in izboljšano zaupanje potrošnikov. Struktura trošenja kaže zlasti na povečane nakupe avtomobilov, drugega neživilskega blaga in turističnih storitev. Kljub ugodnim dohodkovnim razmeram ostaja nagnjenost gospodinjstev k varčevanju visoka. Rast skupnega trošenja ob nadaljnjem povečevanju tujega turističnega obiska spodbuja trgovino, gostinstvo ter druge prostočasne in osebne storitve, navaja Umar.

Povečala se bo tudi državna potrošnja. Ključni razlog bo po navedbah urada polna uveljavitev novega sistema dolgotrajne oskrbe, zlasti financiranje oskrbe v institucijah iz javnih virov, kar pomeni prenos dela izdatkov iz zasebne v javno potrošnjo. Poleg tega se povečuje tudi zaposlenost v sektorju država, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu. 

Rast izvoza poganjata farmacevtska in avtomobilska industrija

Skupni izvoz, ki je lani pretežno stagniral, se bo letos znatno povečal. K rasti bosta prispevala večja izvozna učinkovitost ter povečanje proizvodnih zmogljivosti domače farmacevtske in avtomobilske industrije. Rast predelovalnih dejavnosti bo zato precej koncentrirana v tehnološko in naložbeno intenzivnejših segmentih, medtem ko bodo prispevki ostalih panog skromnejši, pravijo na Umarju.

Pri tem opozarjajo, da pomembna omejitev ostajajo visoki stroški energije in dela, ki pritiskajo na dobičkonosnost podjetij. Avtomobilski dobavitelji so hkrati še vedno v procesu prestrukturiranja, kar kratkoročno pomeni prilagoditveni izziv, dolgoročneje pa odpira možnosti za vključevanje v nove verige vrednosti.

Nekoliko višja zaposlenost, a padec pri zasebnikih

Zaposlenost bo letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni. Zaposlenost v javnih storitvah se bo letos nekoliko povečala, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu ter izobraževanju.

V dejavnostih zasebnega sektorja bo ostala nižja kot lani. Največji upad je pričakovati v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in nekaterih tržnih storitvah. “Številna podjetja še naprej poročajo o pomanjkanju delovne sile, ki je po naši oceni zaradi demografskih gibanj pretežno strukturno,” so zapisali pri Umarju.

Brezposelnost bo medtem ostala nizka. Upadanje števila delovno aktivnih državljanov Slovenije bo še naprej blažilo zaposlovanje tujih državljanov.

Plače višje tako v javnem kot zasebnem sektorju

Nominalna rast povprečne bruto plače se bo letos okrepila na 7,9 odstotka, v prihodnjih letih pa se bo postopno umirjala. V javnem sektorju bodo tudi letošnjo rast, ki bo po napovedih Umarja 8,3-odstotna, podpirala izplačila v okviru plačne reforme in kolektivnih pogodb, njihov vpliv pa se bo v prihodnjih letih postopno zmanjševal.

V zasebnem sektorju bo rast letos precej višja kot lani in bo znašala 7,5 odstotka. Okrepila se bo zlasti zaradi višje rasti gospodarske aktivnosti, nadaljnjih pritiskov s trga dela, učinka višjih plač v javnem sektorju na plačna pričakovanja v zasebnem sektorju ter učinka dviga minimalne plače. V prihodnjih letih naj bi se ob prizadevanjih podjetij za ohranjanje konkurenčnosti postopno umirila.

Višja bo tudi inflacija

Inflacija bo prav tako višja od spomladanske napovedi. Potem ko so še marca pričakovali v povprečju 2,6-odstotno inflacijo, zdaj Umar napoveduje v povprečju 3,1-odstotno inflacijo. V prihodnjih dveh letih ob odsotnosti novih zunanjih šokov pričakujejo postopno umirjanje inflacije, na njeno gibanje pa bo zlasti v letu 2027 še vplivalo prelivanje letošnjih stroškovnih pritiskov.

Dvigu cen življenjskih potrebščin botrujejo predvsem višje cene energentov, ki so posledica vojne na Bližnjem vzhodu, in dražje storitve. Proti koncu leta se pričakuje tudi ponovna rast cen hrane, ki jo bodo poganjale višje cene energentov in neugodnih vremenskih razmer.

Ob tem pri Umarju še dodajajo, da uresničitev jesenske napovedi spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, ki izhajajo predvsem iz mednarodnega, deloma pa tudi iz domačega okolja. “So pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast v primeru umiritve geopolitičnih razmer in izvedbe razvojnih ukrepov,” so sklenili.