Evropska centralna banka še drugič letos zvišala obrestne mere

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek po pričakovanjih še drugič letos dvignila obrestne mere, saj se inflacija v evrskem območju znova oddaljuje od cilja dveh odstotkov zaradi visokih cen energije, ki jih poganja vojna na Bližnjem vzhodu.

Svet ECB, ki kroji evrsko denarno politiko in ki ga sestavljajo člani Izvršilnega odbora ECB in guvernerji centralnih bank evrskega območja, je dvignil obrestne mere za 25 bazičnih točk. S tem je najbolj opazovana depozitna obrestna mera, ki v največji meri vpliva na stroške zadolževanja v evrskem območju, dosegla 2,5 odstotka. Obrestna mera operacij glavnega refinanciranja je pri 2,65 odstotka, obrestna mera mejnega posojila pa 2,9 odstotka. Člani Sveta so bili enotni v odločitvi.

Pri centralni banki so dejali, da “konflikt na Bližnjem vzhodu še naprej povzroča inflacijske pritiske, inflacija pa bo predvidoma še daljše obdobje ostala precej nad ciljno ravnjo.”

To je drugi letošnji dvig obrestnih mer, po junijskem, julija je sledil premor. ECB se z dvigoma – prvima po približno treh letih – odziva na znova zaostreno inflacijo. Avgusta se je medletna evrska inflacija zvišala na 3,3 odstotka, z julijskih 2,9 odstotka, v veliki meri zaradi dražje nafte in zemeljskega plina – energenti so se namreč podražili za dobrih 14 odstotkov v primerjavi z lanskim avgustom, po podatkih Eurostata.

Nova napoved

ECB je v okviru monetarnega zasedanja v Berlinu, ki ga gosti nemška centralna banka (Bundesbank), pripravila novo četrtletno napoved gospodarskih gibanj v evrskem območju. Bančniki pričakujejo, da bo letos inflacija znašala tri odstotke, v 2027 2,5 odstotka, leta 2028 pa 2,1 odstotka. S tem je pustila nespremenjeno junijsko oceno letošnje inflacije, za naslednji dve leti pa jo je popravila rahlo navzgor.

Osnovna napoved gospodarske rasti znaša 0,9 odstotka za leto 2026, 1,4 odstotka za leto 2027 in 1,5 odstotka za leto 2028. Gre za popravek navzgor za letos in prihodnje leto, kar odraža večjo odpornost gospodarstva evrskega območja od pričakovane, piše v sporočilu za javnost. Oboje je v skladu z napovedmi analitikov, ki niso pričakovali večjih popravkov.

Obeti ostajajo zelo negotovi, s tveganji za povečanje inflacije in padec gospodarske rasti, še opozarja ECB.

Tveganja za inflacijo in rast

Predsednica ECB Christine Lagarde je na tiskovni konferenci po zasedanju dejala, da je odločevalce presenetila odpornost evrskega gospodarstva na energetski dobavni šok, pri čemer je izpostavila med drugim izboljšanje proizvodnega sektorja, potrošnje in gospodarsko aktivnost na področju umetne inteligence. Presenetila pa jih je tudi rast inflacije, h kateri so prispevale visoke cene energetskih surovin in visoke marže rafinerij.

Inflacija bo po oceni Lagarde ostala nad ciljno ravnijo dveh odstotkov do konca 2027, predvsem zaradi višjih cen energije. Pri tem bi se lahko cene energije povišale še bolj. Med tveganji za napoved prihodnjih gibanj je omenila tudi trgovinske napetosti, ki bi lahko škodovale dobavnim verigam.

Po drugi strani bi lahko bila rast višja, inflacija pa nižja, če se energetski trgi prilagodijo ali če se ohromljena dobava normalizira na vzdržen način. Predsednica je napovedala, da bo v naslednjih dneh banka objavila tudi posodobljene scenarije tveganja zaradi cen energij.

Za digitalni evro

Po mnenju Lagarde bi lahko rast okrepilo dokončanje reform skupnega evropskega trga, kot je ustanovitev varčevalne in investicijske unije, pri čemer je – kot že na preteklih konferencah – izpostavila uvedbo digitalnega evra.

Lagarde je prejela tudi vprašanje o vzponu desničarskih strank, ki so skeptične do samega obstoja Evropske unije in tudi evra – nedavno je na nemških zveznih volitvah v deželi Saška-Anhalt slavila populistična in evroskeptična desna stranka AfD. Predsednica ECB je odgovorila, da evro z 82-odstotno podporo državljanov EU “še nikoli doslej ni bil tako priljubljen”.

Na vprašanje je odgovoril tudi predsednik Bundesbank Joachim Nagel, ki je dejal, da ga trend zelo skrbi in da se sprašuje, kaj to pove o državi in skupnih vrednotah. Poleg tega se mu zdi ta politika škodljiva, saj da bo odvračala tuje vlagatelje od naložb v Nemčijo.

Kako naprej

ECB je ostala zvesta svoji mantri, da se bo o morebitnih dvigih obrestnih mer v prihodnosti odločala na podlagi ažurnih podatkov in da se ne zavezuje vnaprej nobeni monetarni odločitvi. Letos banko čakata še dve zasedanji o obrestnih merah, in sicer konec oktobra in sredi decembra.

Lagarde je na tiskovni konferenci po zasedanju pojasnila, da odločevalci niso razpravljali o prihodnjih odločitvah, saj morajo ohraniti agilnost v luči negotovih geopolitičnih razmer.

Kazalnik ECB Watch, ki napoved oblikuje na podlagi gibanja terminskih pogodb, vezanih na kratkoročne obrestne mere ECB, z 71-odstotno verjetnostjo napoveduje mirovanje v oktobru, za december pa vidi 58-odstotno verjetnost novega dviga.