Evropska centralna banka še drugič letos zvišala obrestne mere

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek po pričakovanjih še drugič letos dvignila obrestne mere, saj se inflacija v evrskem območju znova oddaljuje od cilja dveh odstotkov zaradi visokih cen energije, ki jih poganja vojna na Bližnjem vzhodu.

Svet ECB, ki kroji evrsko denarno politiko in ki ga sestavljajo člani Izvršilnega odbora ECB in guvernerji centralnih bank evrskega območja, je dvignil obrestne mere za 25 bazičnih točk. S tem je najbolj opazovana depozitna obrestna mera, ki v največji meri vpliva na stroške zadolževanja v evrskem območju, dosegla 2,5 odstotka. Obrestna mera operacij glavnega refinanciranja je pri 2,65 odstotka, obrestna mera mejnega posojila pa 2,9 odstotka.

Pri centralni banki so dejali, da “konflikt na Bližnjem vzhodu še naprej povzroča inflacijske pritiske, inflacija pa bo predvidoma še daljše obdobje ostala precej nad ciljno ravnjo.”

To je drugi letošnji dvig obrestnih mer, po junijskem, julija je sledil premor. ECB se z dvigoma – prvima po približno treh letih – odziva na znova zaostreno inflacijo. Avgusta se je medletna evrska inflacija zvišala na 3,3 odstotka, z julijskih 2,9 odstotka, v veliki meri zaradi dražje nafte in zemeljskega plina – energenti so se namreč podražili za dobrih 14 odstotkov v primerjavi z lanskim avgustom, po podatkih Eurostata.

Nova napoved

ECB je v okviru monetarnega zasedanja v Berlinu, ki ga gosti nemška centralna banka (Bundesbank), pripravila novo četrtletno napoved gospodarskih gibanj v evrskem območju. Bančniki pričakujejo, da bo letos inflacija znašala tri odstotke, v 2027 2,5 odstotka, leta 2028 pa 2,1 odstotka. S tem je pustila nespremenjeno junijsko oceno letošnje inflacije, za naslednji dve leti pa jo je popravila rahlo navzgor.

Osnovna napoved gospodarske rasti znaša 0,9 odstotka za leto 2026, 1,4 odstotka za leto 2027 in 1,5 odstotka za leto 2028. Gre za popravek navzgor za letos in prihodnje leto, kar odraža večjo odpornost gospodarstva evrskega območja od pričakovane, piše v sporočilu za javnost. Oboje je v skladu z napovedmi analitikov, ki niso pričakovali večjih popravkov.

Obeti ostajajo zelo negotovi, s tveganji za povečanje inflacije in padec gospodarske rasti, še opozarja ECB. Več o monetarni odločitvi in gospodarski napovedi bosta na tiskovni konferenci povedala predsednica ECB Christine Lagarde in podpredsednik ECB Boris Vujčić.

Kako naprej

ECB je ostala zvesta svoji mantri, da se bo o morebitnih dvigih obrestnih mer v prihodnosti odločala na podlagi ažurnih podatkov in da se ne zavezuje vnaprej nobeni monetarni odločitvi. Letos banko čakata še dve zasedanji o obrestnih merah, in sicer konec oktobra in sredi decembra.

Kazalnik ECB Watch, ki napoved oblikuje na podlagi gibanja terminskih pogodb, vezanih na kratkoročne obrestne mere ECB, z 71-odstotno verjetnostjo napoveduje mirovanje v oktobru, za december pa vidi 58-odstotno verjetnost novega dviga.

Več sledi…