Evropska centralna banka podražila posojila prvič po skoraj treh letih

Svet Evropske centralne banke (ECB) je po pričakovanjih obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk. Depozitna obrestna mera tako po novem znaša 2,25 odstotka, obrestna mera za glavno refinanciranje 2,4 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa 2,65 odstotka. V veljavo stopijo s 17. junijem, so po zasedanju sveta sporočili iz ECB.

Gre za prvo spremembo obrestnih mer po zadnjih sedmih zasedanjih sveta in prvo zvišanje po septembru 2023, ko je depozitna obrestna mera dosegla zgodovinski vrh pri štirih odstotkih.

Svet ECB od junija lani ni posegal v obrestne mere, saj je inflacija do nedavnega ostajala blizu ciljne ravni dveh odstotkov. Ob izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu pa se spopada s povišano inflacijo zaradi dražjih goriv.

“Vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odločitev o zvišanju obrestnih mer pa je trdna v različnih scenarijih, ki prikazujejo, kako bi se lahko šok razvil in vplival na srednjeročne obete za evroobmočje,” so odločitev utemeljili pri ECB.

“Napovedi ostajajo negotove, s tveganji za rast inflacije in tveganji za gospodarsko rast. Celotne posledice vojne za srednjeročno inflacijo in rast bodo odvisne od intenzivnosti in trajanja cenovnega šoka energije ter od obsega njegovih posrednih in sekundarnih učinkov, ” so ob tem poudarili v ECB. Ta negotovost se je odrazila tudi v posodobljenih ilustrativnih scenarijih za inflacijo in gospodarsko rast.

Napovedujejo še višjo inflacijo …

Strokovnjaki Eurosistema so zaradi višje rasti cen energentov, ki bo vplivala tudi na zvišanje cen hrane, blaga in storitev, svoje napovedi inflacije za letos in prihodnje leto popravili navzgor. V osnovnem scenariju novih projekcij naj bi bila skupna inflacija v letu 2026 zdaj triodstotna, prihodnje leto 2,3-odstotna, v letu 2028 pa dvoodstotna. Marca so napovedovali, da bo inflacija v letu 2026 v povprečju znašala 2,6 odstotka, v letu 2027 dva odstotka in 2,1 odstotka v letu 2028.

Za inflacijo brez energentov in hrane novi osnovni scenarij predvideva povprečno 2,5-odstotno inflacijo v letih 2026 in 2027 ter 2,2-odstotno inflacijo v letu 2028. Marca so predvidevali povprečno 2,3 odstotka letos, 2,2 odstotka leta 2027 in 2,1 odstotka leta 2028.

… in še nižjo gospodarsko rast

Napovedi gospodarske rasti so medtem za letos in prihodnje leto popravili navzdol, saj se bo po njihovi oceni vojna izraziteje odrazila na trgih surovin, v realnih dohodkih in zaupanju. Gospodarska rast bo tako po osnovnem scenariju letos v povprečju 0,8-odstotna, prihodnje leto 1,2-odstotna, v letu 2028 pa 1,5-odstotna, so sporočili iz ECB.

V marčevski napovedi so predvideli, da bo gospodarska rast letos v povprečju znašala 0,9 odstotka, v letu 2027 1,3 odstotka in v letu 2028 1,4 odstotka.

V ECB so še dodali, da bodo razmere še naprej natančno spremljali in da bodo tudi prihodnje odločitve o obrestnih merah temeljile zlasti na oceni inflacijskih obetov in tveganj, povezanih z njimi. Pri tem se bodo opirali na aktualne ekonomske in finančne podatke ter dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.