Milijoni iz zelene malhe za naftne subvencije. Minister: V tem ne vidim nobene težave

Vlada je sprejela predlog interventnega zakona, s katerim želi pomagati kmetom, gozdarjem in cestnim prevoznikom.

Zakon, ki ga bodo poslanci obravnavali po nujnem postopku, predvideva delno povračilo stroškov kmetom in gozdarjem ter avtoprevoznikom zaradi visokih cen goriv ter subvencije za pnevmatike. Vlada želi, kot pravi minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, zajeziti podražitve na začetku oskrbne verige za živila in druge izdelke ter s tem pomagati potrošnikom.

Okoljski ekonomist iz društva Umanotera in član podnebnega sveta Jonas Sonnenschein napovedani ukrep državne finančne pomoči avtoprevoznikom vidi kot “politično motivirano subvencijo vplivni interesni skupini”.

Kot je dejal za STA, je pri vsem skupaj očitno, da “ne gre za cene hrane”. “Delež stroškov goriva v končnih cenah hrane je tako nizek – po ocenah znaša od 1,5 do 2 centa na evro nakupa hrane – da bi 30-odstotno zvišanje cen dizelskega goriva prispevalo k inflaciji samo za približno 0,5 odstotka. Poleg tega je povsem odprto in zelo vprašljivo, ali bodo avtoprevozniki subvencijo prenesli na trgovce s hrano, ti pa nato na končne potrošnike,” je opozoril.

Namenski denar

Marsikoga pa je presenetilo, da bodo pomoči, ki bi lahko po grobi oceni ministrstva v pol leta stale 36 milijonov evrov (pri izračunu so upoštevali porabo goriva iz leta 2025), financirane iz proračuna Borzenovega centra za podpore. Ta namreč porablja sredstva, zbrana s prispevkom za obnovljive vire energije (OVE) ter soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), ki ga plačujemo za vse energente – na položnicah za elektriko, plin, daljinsko toploto ali nakupu goriva na črpalkah.

Kot pove že ime, gre za prispevek za obnovljive vire – torej za tehnologije, ki naj bi sčasoma nadomestile tehnologije na fosilna goriva. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1) pravi, da gre za namenska sredstva, ki se lahko porabijo le za podpore proizvodnji energije iz obnovljivih virov in druge namene, določene z zakonom. Med drugim za shranjevanje energije, naložbene pomoči za naprave za samooskrbo, denimo sončne elektrarne ter za nadomestila občinam ob postavitvi vetrnih elektrarn.

Zdaj pa bomo iz tega vira plačevali subvencije za fosilna goriva.

“Ker subvencioniranje fosilnih goriv in subvencioniranje ‘ekoloških’ pnevmatik nikakor nista ukrepa spodbujanja nujnega prehoda na obnovljive vire energije, je nesprejemljivo, da bi bila financirana iz prispevkov državljanov in državljank, namenjenih spodbujanju obnovljivih virov energije,” so kritični v okoljski organizaciji Focus.

Ali Borzen res ne ve, kako bi porabil denar?

Minister Jernej Vrtovec pravi, da ima Borzen 400 milijonov evrov in ne ve, kako bi ta denar porabil.

Borzen ima trenutno res 380 milijonov evrov, zbranih s prispevkom za OVE + SPTE, poleg tega je imel konec leta 2025 še 21 milijonov evrov bilančnega dobička. Denar je naložen v depozitih pri različnih bankah z ročnostjo do enega leta.

Tudi v Borzenu pa poudarjajo, da gre za denar, ki je že razporejen “za izvajanje zakonsko določenih nalog”, tako da to niso prosta sredstva družbe.

Borzen zbrani denar uporablja za izvajanje podporne sheme ter javnih pozivov za spodbude na področju obnovljivih virov energije, hranilnikov električne energije in drugih ukrepov zelenega prehoda, ki jih določa veljavna zakonodaja, so pojasnili v podjetju, ki ga vodi Peter Žmak.

Tako se je po sprejemu zakona postavilo vprašanje, ali bo zaradi preusmeritve dela tega denarja v subvencije za fosilna goriva za druge ukrepe na voljo manj. Po zagotovilih ministra Vrtovca ne bo ogrožena izvedba drugih razpisov, ki jih izvaja Borzen, med njimi subvencij za nakup toplotnih črpalk in solarnih panelov ter spodbud za konkurenčnost in razogljičenje energetsko intenzivnih podjetij.

Na Borzenu pa so za STA povedali, da bi del sredstev “zgolj začasno” namenili za subvencije za blaženje visokih cen pogonskih goriv, sicer pa bodo denar porabljali skladno z načrtom upravljanja sredstev.

Borzenov denar tudi za pomoč v krizi

Minister v tem, da Borzen denar, zbran kot prispevek za obnovljive vire, nameni za subvencioniranje dizla, ne vidi “nobene težave”.

“Rešujemo potrošnike, jaz v tem ne vidim nobene težave. Drži, v Borzenu se zbirajo sredstva za OVE in SPTE. Imajo okrog 400 milijonov evrov denarja. Med drugim je šel ta denar v preteklosti tudi za finančno shemo enemu podjetju, po mojih informacijah potekajo revizije, kot so mediji pisali, je šel v preteklosti ta denar v Abu Dhabi, nikoli v celoti vrnjenih 7,5 milijona evrov. Škoda, da o tem niste pravočasno poročali,” je opozoril na primer podjetja 3M Finance v lasti Matevža Marca.

Podjetje 3M Finance je v letih 2023 in 2024 od Borzena, ki ga je v času vlade Roberta Goloba vodila Mojca Kert, dobilo 7,1 milijona evrov posojila. Dela tega denarja ni vrnilo, zato je Borzen konec junija po pisanju Financ vložil predlog za prisilno poravnavo.

“Mislim, da je bolje, da gre denar za pomoč podjetništvu in kmetijstvu, kot pa za te finančne sheme, kar se je dogajalo pod Golobovo vlado,” je dejal Vrtovec.

Verjame, da bo Evropska komisija shemo pomoči, ki jo predvideva na vladi potrjeni zakon, odobrila. V nasprotnem primeru bi lahko denar črpali iz proračuna. Napovedal je tudi pripravo sprememb zakonodaje s področja obnovljivih virov energije, tako da bi ta opredelila delovanje družbe Borzen kot tiste, ki lahko priskoči na pomoč reševanju slovenskega gospodarstva zaradi energetske krize.

Nič več subvencij za e-vozila

Je pa minister Vrtovec ta teden dejal, da država v prihodnje “absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil”. 

V organizaciji Focus so kritični do ukinitve subvencij za električna vozila. Čeprav danes razvoj trga že sam spodbuja rast prodaje teh vozil, bi bilo po njihovem smiselno sistem splošnih subvencij ohraniti, a jih bolj ciljno usmeriti.

“Električna vozila trenutno še vedno večinoma kupujejo materialno bolje preskrbljeni, tako da popolna ukinitev subvencij dodatno omejuje dostop gospodinjstvom z nižjimi prihodki, ki so odvisna od avtomobila in nimajo ustrezne alternative v javnem prevozu,” so poudarili. V luči tega bi bilo zato treba po njihovem mnenju podpore bolj smiselno vezati na dohodek in premoženje ter jih prednostno nameniti cenovno dostopnejšim vozilom in prebivalcem območij s slabo dostopnim javnim prevozom.

Vrtovec medtem na vprašanje, ali ne bi bilo smiselno ohraniti subvencije in s tem pomagati družinam, ki si za drugi avtomobil ob visokih stroških goriv pogosteje izberejo električnega, odgovarja: “Čestitati vam moram za zagovarjanje enakopravnosti. Da nekdo, ki kupi avto za 25 tisoč evrov samo zato, ker je to električno vozilo, dobi subvencijo 7.500 evrov, medtem ko povprečna slovenska družina kupuje 12 let stare avtomobile,” je odgovoril na vprašanje N1.