Nekoč so ga jedli samo psi, zdaj v tej državi hitijo širiti nasade

Pred 15 leti v Indiji skoraj nihče ni želel kupiti avokada. Zreli plodovi so padali z dreves in so jih pojedli psi, zaradi česar si je avokado prislužil ime pasje sadje.

“Avokada nismo nikoli sadili kot glavnega pridelka. Uvedli smo ga kot senčno drevo za kavne plantaže in šele kasneje smo spoznali, da bi lahko postal donosen posel,” je za BBC povedal Madhu Bopaiah, ki v indijskem kmetijskem sektorju dela že 26 let. Trenutno vodi skupino Cottanad Plantations, ki v hribovju Wayanad v zvezni državi Kerala na jugu Indije goji kakav, kavčuk, kavo, začimbe in sadeže, vključno z avokadom.

Ena od prelomnic je prišla okoli leta 2011, ko je bollywoodska zvezdnica Shilpa Shetty dejala, da avokado uporablja za nego kože. Cene so se čez noč podvojile in nato še naprej naraščale, se spominja Bopaiah.

Cottanad je drevesa avokada zasadil na okoli 16 hektarjih, lani pa ga je podjetje pridelalo med 10 in 15 ton. V naslednjih treh ali štirih letih želijo pridelavo povečati na med 40 in 50 ton.

Povpraševanje presega domačo pridelavo

Avokado se je v zadnjih 15 letih iz zanemarjenega dvoriščnega pridelka spremenil v rastoč trg, ki so ga poganjale naraščajoče povpraševanje v mestih in spremembe življenjskega sloga, usmerjene v zdravo prehranjevanje.

Povpraševanje po avokadu v Indiji le še narašča, domača pridelava, kljub temu da se vsako leto vztrajno povečuje, pa mu (za zdaj) ne more slediti. “Indija vsako leto uvozi približno 15.000 ton avokada, medtem ko domača proizvodnja znaša le približno 8.000 do 9.000 ton,” je za BBC navedel Manilal Palliyath, ki pomaga pri promociji indijske industrije avokada.

Hkrati pa to pomeni veliko priložnost za indijske kmete, zlasti v času, ko je proizvodnja tradicionalnih pridelkov, kot sta kava in poper, pod pritiskom zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer. Kmetje si ob tem prizadevajo za diverzifikacijo in iščejo nove vire dohodka.

Povečujejo uvoz sadik in novih tehnologij

Da bi pospešili pridelavo v Indiji in razvili domači trg, si indijski kmetje in podjetniki prizadevajo za vse večji uvoz tujih sort dreves avokada in novih tehnologij, kot so namakalni sistemi, ter posodabljanje tehnik pridelave.

Harshit Godha je leta 2021 v Bhopalu ustanovil indijsko-izraelsko drevesnico za vzgojo avokada, potem ko se je v Izraelu seznanil z industrijo. Kot je povedal, ima namreč Izrael zaradi svojih sušnih razmer najnaprednejšo tehnologijo za gojenje avokada.

V petih letih je kmetom po vsej Indiji dobavil približno 18.000 sadik, večinoma mednarodnih sort Hass in Pinkerton.

Največja težava: nedosledna kakovost

Uporaba priljubljenih tujih sort je tudi eden od načinov, kako standardizirati domačo pridelavo in jo narediti bolj privlačno za končne potrošnike, ki se trenutno tudi zaradi nihanj v kakovosti pri indijskih sortah raje odločajo uvožen avokado.

Kot je povedal Hussain Shahzad, glavni kuhar gostinske skupine Hunger Inc. Hospitality, ki ima v Mumbaju štiri restavracije, se namreč kakovost avokada, pridelanega v Indiji, lahko še vedno precej razlikuje glede na sezono in regijo. “Raziskali smo različne sorte avokada, ki so na voljo v Indiji, vendar uvoženi trenutno ponujajo doslednost, ki jo potrebujemo glede okusa, teksture, velikosti in zorenja,” je dejal.

“Največja težava z drevesi avokada v Indiji je, da je vsako drevo na dvorišču genetsko drugačno,” je ob tem za BBC pojasnil Ganeshan Karunakaran, glavni znanstvenik na ICAR Indijskem inštitutu za hortikulturne raziskave (IIHR) v Bengaluruju. To je po njegovih besedah ključni razlog, da so indijski trgi preplavljeni z avokadom različnih kakovosti.

Cilj je ustvariti sorte, ki bodo zagotavljale stabilen pridelek in kakovost, potrebno za komercialni trg. To bi indijskim proizvajalcem omogočilo, da sami zadovoljijo velik del rastočega domačega povpraševanja, namesto da bi ga pokrivali z uvozom.

Kmetje vidijo vse večji potencial

Kljub izzivom kmetje vidijo vse večji potencial v prehodu na gojenje avokada. Eden prvih, ki se je tega lotil, je bil Shiju Sebastian, navaja BBC. Pred osmimi leti ga je posadil na dveh hektarjih svoje kmetije. Pričakuje, da bo letos pridelal 3.500 kilogramov avokada, ki ga bo v celoti prodal v Bengaluruju. Načrtuje tudi širitev svoje avokadove plantaže.

“Kmetje so pripravljeni gojiti avokado, vendar potrebujejo ustrezno vodstvo in zagotovljene trge,” je še povedal za BBC.

Sadež, ki je bil nekdaj tako ničvreden, da so ga jedli psi, drevesa pa so služila kot senca za dragocenejše pridelke, v Indiji tako doživlja veliko preobrazbo, ki kmete spodbuja k diverzifikaciji ter uvažanju sadik in novih tehnologij.