Andrej Vizjak novi šef Gen energije, menjave tudi v drugih družbah skupine

Nadzorni svet družbe Gen energija je na današnji izredni seji odpoklical dosedanjo generalno direktorico Nado Drobne Popović, ki bi ji sicer mandat potekel konec junija 2028, in na njeno mesto imenoval Andreja Vizjaka. Ta je imenovanje za Forbes Slovenija potrdil: “Drži, danes ob 11. uri sem prevzel posle,” je dejal.

Da je Vizjak pretendent na to mesto, je viselo v zraku že od imenovanja vlade Janeza Janše. Vizjak je trikratni minister v Janševih preteklih vladah, od nedavnega tudi nadzornik operaterja trga z elektriko Borzen.

Sredi avgusta je Slovenski državni holding (SDH) imenoval pet novih nadzornikov, ki zastopajo državo in so se pridružili trem predstavnikom zaposlenih.

Vizjak je bil imenovan za mandat štirih let, kot je povedal za Forbes Slovenija, mu bo ključno ohranjati stabilnost obratovanja elektrarn. Drugi član uprave je Bruno Glaser. Upravo bodo še okrepili, je dejal Vizjak, imen pa ni želel navajati. Je pa dejal, da bo ena od prioritet novega vodstva racionalizacija upravljalske strukture, saj meni, da je preveč zbirokratizirana.

Med pomembnimi nalogami omenja tudi pospešitev ključnih projektov, kot sta Jek 2 in hidroelektrarna Mokrice.

Novo vodstvo tudi v Gen-I

Kot je za Forbes Slovenija povedal Vizjak, ima novo vodstvo od danes tudi Gen-I, na današnji skupščini podjetja je bil odpoklican Maks Helbl, na njegovo mesto pa imenovan Jure Soklič, ki je bil v prejšnji Janševi vladi nadzornik Gen energije in tudi kandidat za vodenje Gen-I, po tem, ko je Golobu novembra 2021 potekel mandat. Kot smo pisali takrat, je bil med drugim soustanovitelj in direktor podjetja Hive IT, ki je razvijalo blockchain tehnologijo, velja pa za kader NSi.

Že pred dnevi je odstopila direktorica družbe Gen-EL Martina Pohar, nam je še povedal Vizjak.

Gen-I in Gen-EL sta vzajemno povezani družbi in si s prepletanjem glasovalnih pravic podrejata odločanje na skupščinah. Z nedavno spremembo zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) bosta v Gen-I ob glasovalne pravice Gen-I in Gen-EL, več pa bo pridobila Gen energija kot večinski lastnik Gen-I.

Ohlapnejši pogoji za člana poslovodstva

Družba Gen energija ima od petka, 28. avgusta 2026, tudi spremenjen akt o ustanovitvi. Čistopis nove različice akta je tudi že objavljen v bazi Ajpes, pod njim pa sta podpisana Žiga Debeljak, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) v odhajanju, in Janez Tomšič, član uprave SDH, ki zastopa edinega družbenika Republiko Slovenijo.

V primerjavi z zadnjo različico akta iz avgusta lani se nova spreminja v več delih.

Tako se med drugim spreminja 29. člen, ki govori o tem, katere pogoje mora izpolnjevati član poslovodstva. Prej je bilo med drugim zahtevanih pet let delovnih izkušenj na poslovodskih ali vodilnih delovnih mestih družbe, ki je po velikosti najmanj enaka tej družbi. Po novem je pogoj razširjen na poslovodska ali vodilna delovna mesta v srednji in/ali veliki družbi.

Poleg tega sta iz tega člena umaknjeni podrobnejši opredelitvi poslovodskega in vodilnega delovnega mesta. Na vprašanje, ali so bile spremembe v tem členu prilagojene temu, da bi lahko prevzel vodenje, saj ni znano, da bi v preteklosti vodil tako veliko podjetje, kot je Gen energija, je dejal, da je magister elektrotehnike z 38 leti delovnih izkušenj, tudi na vodilnih mestih, zato je po njegovem kompetenten za ta položaj.

Kdaj veto ustanovitelja

Več sprememb je v 12. členu akta, ki določa posle, ki se obvezno predložijo ustanovitelju zaradi možnega ugovora oziroma veta na posle. Med drugim je bil v prejšnji različici akta kriterij predvsem sprememba odstotka lastništva oziroma glasovalnih pravic. Mehanizem veta je bil aktualen, če se je s pridobitvijo doseglo ali preseglo 25 odstotkov ali 50 odstotkov ali pa se je delež zmanjšal pod 25,01 odstotka, 50,01 odstotka ali 75 odstotkov. Vrednost same transakcije pri tem ni bila določena kot dodatni prag. Določba je veljala tako za neposredne kot posredne deleže in tudi za nakupne oziroma prodajnimi opcijami, ki bi imele enako posledico. V novem aktu je v tem delu dodan vrednostni prag 25 milijonov evrov.

Prag pri kapitalskih operacijah v odvisnih družbah se prag s 15 milijonov evrov zvišuje na 25 milijonov. Stari akt je namreč zahteval seznanitev ustanovitelja pri povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala odvisne družbe, obremenitvi kapitalskega vložka ali v primeru naknadnih vplačil v odvisne družbe, če je znesek presegel 15 mio EUR. Zdaj je ta prag 10 milijonov višji.

Višje vrednosti poslov za soglasje nadzornikov

Več sprememb je tudi v 32. členu, ki opredeljuje, kdaj je potrebno predhodno soglasje nadzornega sveta. Po prejšnji različici akta je poslovodstvo potrebovalo predhodno soglasje nadzornega sveta, če je vrednost posla presegla tri milijone evrov (brez davka), pri čemer je bilo opredeljeno, na katere posle se zahteva nanaša, po novem je ta meja pri petih milijonih za vse posle. Prej je bilo potrebno soglasje nadzornega sveta za sprejem investicijskih programov, ki so presegli 10 milijonov evrov, zdaj je ta vrednost nad 20 milijonov. V tem delu je še nekaj drugih sprememb.

Več sledi…