Dve tuji podjetji v Bosni iščeta to strateško kovino

Antimon je srebrno siva in krhka kovina, ki se v naravi najpogosteje pojavlja v mineralu antimonitu, in je element številnih sodobnih tehnoloških rešitev. Ker se uporablja v proizvodnji streliva, polprevodnikov, baterij, je v ZDA in na Kitajskem uvrščena med kritične surovine, saj ima velik gospodarski in strateški pomen.

Po najnovejših podatkih ameriškega geološkega zavoda USGS je Kitajska leta 2025 proizvedla približno 40 tisoč ton antimona, Rusija 32 tisoč in Tadžikistan 22 tisoč ton. Skupaj so te tri države pomenile približno 85 odstotkov svetovne proizvodnje. Ko je Kitajska leta 2024 v luči trgovinskih zaostrovanj z ZDA uvedla izvozne omejitve za antimon, je cena poskočila. Reuters je konec leta 2024 poročal o 228-odstotnem povečanju cene na 39 tisoč dolarjev za tono.

Cena se je pozneje nekoliko umirila in se danes po podatkih Fastmarkets giblje okoli 25 tisoč dolarjev za tono, vendar je trg ostal tesen. Kitajske omejitve izvoza so druge države opozorile na ranljivost svetovne dobavne verige – in povečale zanimanje za iskanje alternativnih virov.

“Vsi bodo kopali na svojih dvoriščih, da bi našli antimon. Mnoge države bodo poskušale najti nahajališča antimona,” je leta 2024 za Reuters napovedal trgovec z redkimi kovinami v Evropi, ki ni želel biti imenovan.

To se zdaj dogaja v Bosni in Hercegovini (BiH), kjer dve tuji podjetji raziskujeta zaloge antimona in potencial za rudarjenje. Poročilo Združenih narodov o stanju okolja v BiH iz leta 2012 navaja, da so leta 1963 končane raziskave pokazale, da naj bi bilo v bosanskem podzemlju 200 tisoč ton antimonove rude. Več deset tisoč ton naj bi vsebovalo 3- do 4-odstotni delež antimona.

Kanadčani raziskujejo bosansko podzemlje

Na vzhodu države, v bližini Srebrenice, kanadska družba Terra Balcanica Resources, ki kotira na kanadski in frankfurtski borzi, že leta raziskuje potencial na 168 kvadratnih kilometrov velikem območju, kjer so vrtine pokazale mineralizacijo srebra in antimona skupaj s svincem, cinkom in zlatom.

V eni od novejših vrtin na območju Čumavićev je družba na 4,3 metra dolgem odseku izmerila 2,13 odstotka antimona, 3,55 odstotka cinka, 1,81 odstotka svinca, 101 gram srebra na tono in 1,16 grama zlata na tono. Znotraj tega odseka je bil 0,8 metra dolg interval z vsebnostjo 7,23 odstotka antimona, je objavila februarja.

Po poročanju bosanskih medijev pa je podjetje letos pridobilo tudi novo licenco za območje v velikosti 49 kvadratnih kilometrov, kar mu omogoča izvajanje raziskav v naslednjih sedmih letih. Glavni izvršni direktor Aleksander Mišković je ob tem dejal, da bi lahko že naslednje leto podali prvo oceno rudnih virov.

Prihajajo tudi Avstralci

Avstralsko podjetje Regener8 Resources pa je v začetku junija prevzelo projekt Srebrenica North, ki zajema 80 kvadratnih kilometrov veliko območje. Kot je poročal BiznisInfo.ba, je zdaj končalo s prvo fazo terenskih raziskav. Šlo je za sistematično vzorčenje tal na perspektivnih lokacijah v okolici Srebrenice.

Kot poroča bosanski portal, so vzeli 208 vzorcev tal, razporejenih na približno 100 metrov razdalje vzdolž grebenov in vzpetin. Podjetje navaja, da želijo ustvariti sodoben in sistematičen nabor podatkov za to območje, ki jih potrebujejo za izbor najbolj perspektivnih lokacij za nadaljnje raziskave.

V Sloveniji nahajališče na območju Trojan

Kot je pred časom v pogovoru za Forbes Slovenija pojasnil višji znanstveni sodelavec na GeoZS Gorazd Žibret, ima tudi Slovenija znana nahajališča antimona, in sicer na območju Trojan in Šoštanja.

Kot je navedel, so pri nas tudi nahajališča barita kot primesi ter bakra, tudi v primeseh svinca in cinka (na primer iz Mežice) lahko najdemo kritične surovine. Imamo tudi znana nahajališča boksita, ki se uporablja za proizvodnjo aluminija, je še povedal Žibret, ter potencial za surovine zelenega prehoda, kot so litij, bizmut in elementi redkih zemelj.