Humanoidni roboti prihajajo, v nizkem štartu tudi slovenska podjetja

Razvoj humanoidnih robotov je še ena v vrsti tehnoloških panog, kjer za prevlado tekmujejo ZDA in Kitajska, Evropa pa lovi priključek, ko je tehnologija že na pragu množične uporabe in bi v nekaj letih lahko našla pot v naše domove. Na tem področju ima Slovenija močan ekosistem raziskovalnih institucij, start upov s tega področja, inženirskega znanja, tovarno vodilnega svetovnega proizvajalca industrijskih robotov in okrog 100 podjetij, ki robotske tehnologije vpeljujejo v svoje operacije.

“Humanoidna robotika prihaja. V Sloveniji so tla za uvedbo višjih tehnologij, kot je humanoidna robotika, izredno plodna. Če bi tu bili prodorni in ambiciozni, imamo dobre možnosti, da smo uspešni,” je v pogovoru za Forbes Slovenija dejal Igor Kovač, raziskovalec na oddelku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta Jožef Stefan (IJS).

Po podatkih Mednarodne federacije za robotiko (IFR) je Slovenija četrta najbolj robotizirana država v Evropi in sedma na svetu, kar v industrijskem združenju merijo s kazalnikom gostote robotov v industriji na 10 tisoč zaposlenih (gre predvsem za industrijske robote). Kovač pravi, da v svetovni vrh sodijo tudi naše raziskovalne organizacije, poleg IJS tudi na univerzah. Tu je še tovarna industrijskih robotov japonske Yaskawe v Kočevju, ki so jo nedavno razširili z 32 milijonov evrov težko naložbo.

Imamo tudi domača podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem platform za humanoidne robote in trženjem robotov. Med temi je Hiproject iz Slovenskih Konjic, ki se od leta 2018 ukvarja z industrijskimi pečmi in robotizacijo industrije, razvija pa tudi platforme za humanoidno robotiko na podlagi robotov kitajskega proizvajalca Ubtech. Vandri Robotics, ki v sodelovanju z blejskim hotelom Bled Rose testira prvega humanoidnega robota receptorja v Evropi po imenu Jože, in Plan-net Robot, podznamka trgovca z avtomobili Plan-net Avto, sta distributerja za kitajskega proizvajalca robotov Unitree, obenem pa razvijata programsko opremo, ki robote usposobi za delo v različnih panogah.

Najprej v industriji

Humanoidni roboti bodo najprej uvedeni v industriji, ki “ponuja nadzorovana okolja, jasno merljive učinke in kupce, ki investicijo lažje ekonomsko upravičijo”, pravi soustanovitelj in direktor Vandri Robotics Tadej Slapnik.

Zaenkrat se množična uvedba še ni začela, potekajo pa razvoj in pilotne integracije, kakršna je umestitev Jožeta v blejski hotel. Kot pravi Slapnik, je precej odprtih vprašanj glede regulacije, saj še ni jasnih smernic in standardov za uporabo humanoidnih robotov v industriji. Zato v prvem valu prevladujejo hibridni humanoidni roboti, ki so od pasu navzgor podobni človeku, spodnji del pa temelji na platformi servisnih robotov in ima namesto nog kolesni pogon. “Takšna zasnova je danes zanesljivejša, varnejša in cenovno dostopnejša.”

Pri Hiproject prve vpeljave humanoidov pričakujejo v industriji, logistiki, farmaciji, domovih za ostarele, bolnišnicah, turizmu in trgovinah, je za Forbes Slovenija povedal vodja prodaje Bojan Goluh. Hiproject tem panogam ponuja 10 različnih modelov robotov, vključno s humanoidnim robotom Ubtecha Walker S2, ki si lahko sam zamenja baterijo in tako dela 24 ur na dan. “Kar naučimo enega robota, lahko prenesemo na celotno floto,” pravi in dodaja, da bodo do konca leta imeli pet do šest popolnoma razvitih aplikacij pri znanih slovenskih podjetjih.

Zanimanje večjih podjetij

V kidričevskem proizvajalcu aluminijevih izdelkov in polizdelkov Talum, ki že uporablja 66 klasičnih industrijskih robotov, so v drugi polovici lanskega leta začeli proučevati možnost uporabe humanoidnih robotov ter njihovih ključnih prednosti in omejitev v primerjavi s klasičnimi robotskimi sistemi. Časovnica njihove uvedbe še ni določena, saj so še v fazi raziskovanja.

“Ker gre za razmeroma novo tehnološko področje, na katerem je dostop do znanja in informacij še omejen, smo vzpostavili stike z več ponudniki humanoidnih robotov in drugih potrebnih tehnologij. Trenutno popisujemo delovne procese, pri katerih bi bila integracija humanoidnih robotov smiselna. Pri tem se ne osredotočamo na preproste delovne operacije, temveč na opravila, pri katerih bi lahko tovrstna tehnologija ustvarila največjo dodano vrednost.”

Pri tem dodajajo, da komercialno dostopni humanoidni roboti še niso ustrezno prilagojeni na nekatere zahtevne razmere v njihovi proizvodnji, kot so visoke temperature, prah in prisotnost olj. “Zato smo se skupaj z nekaterimi drugimi podjetji vključili v konzorcij za pripravo raziskovalnega projekta v okviru IPCEI AI, katerega cilj je integracija humanoidnih robotov v zahtevnejša industrijska okolja.”

“V Talumu verjamemo, da bodo humanoidni roboti, ki bodo pri delu sodelovali z ljudmi, pomemben del prihodnosti industrijske proizvodnje. Zato je pomembno, da se podjetja že danes pripravljamo na prehod, ki ga pričakujemo v prihodnjih nekaj letih,” so še dejali.

Pri farmacevtskem velikanu Novartis trenutno izvajajo “presoje različnih ponudnikov in tehnoloških rešitev ter ocenjujemo njihov potencial za uporabo v farmacevtskem okolju”, so sporočili. Poudarili so, da je uvajanje novih tehnologij v farmacevtski industriji strogo regulirano, vsaka nova rešitev pa mora “pred uporabo prestati obsežne postopke preverjanja in izpolnjevati stroge zahteve glede kakovosti, zanesljivosti in skladnosti z regulatornimi standardi”.

Do konca desetletja standardna oprema

Pri podjetju Plan-net Robot ocenjujejo, da letos in prihodnje leto poteka prva faza trženja humanoidnih robotov, ki zajema učenje in vrednotenje, torej testiranja, pilotne projekte in gradnjo internih kompetenc v podjetjih. V letih 2028 in 2029 bo po njihovi oceni sledila faza povečevanja obsega in industrijske integracije.

“Ko bodo modeli fizične umetne inteligence povsem zreli in bo cena enot dodatno padla, pričakujemo množično vpeljavo humanoidov v druge in tretje izmene v proizvodnji, skladiščih ter industrijski logistiki. Do leta 2030 bo humanoidni robot postal standardna oprema vsakega naprednega industrijskega obrata, podobno, kot so to danes klasične robotske roke,” je dejal vodja marketinga pri Plan-net Avto Tomaž Semič.

Kovač iz IJS pravi, da so bližje praktični uporabi trenutno štirinožni roboti oziroma tako imenovani robotski psi. Te se uporablja za nadziranje letališč ali kakšnih drugih pomembnih objektov, za prenos nevarnih bremen na odročnih terenih. “Ima lahko tudi industrijske aplikacije. Nanj se lahko namesti prijemalka, s katero lahko prime predmete in jih nese na drugo mesto,” pojasnjuje Kovač.

Institut ima trenutno enega humanoidnega robota Talos španskega proizvajalca PAL Robotics, ki je star že dobro desetletje, in robotskega psa Unitree B2. Kmalu bo Talosa zamenjal sodobnejši humanoid, ki so ga prav tako naročili pri Unitree.

Kmalu tudi v domovih

Po oceni Vandri Robotics in Hiproject bodo humanoidni roboti že v roku dveh do treh let tudi v gospodinjstvih. Obe podjetji razvijata rešitve za ta segment, tudi pri Plan-net Robot imajo v ponudbi domače robote, a večina strank za zdaj še “raziskuje možnosti”, pravijo.

“Prvi potrošniško naravnani modeli na Kitajskem in v ZDA že prihajajo na trg, a za resno gospodinjsko rabo morata dozoreti dva pogoja: varnost sobivanja z ljudmi in cena,” je dejal Goluh.

“Podobno kot v industriji bodo morali humanoidni roboti tudi v gospodinjstvih naloge najprej opravljati dovolj funkcionalno in avtonomno, da bo njihov nakup smiseln in ekonomsko upravičen,” pravi Slapnik, ki kot ključni predpogoj poudarja tudi dobro uporabniško izkušnjo, torej da se bomo z robotom lahko pogovarjali v naravnem jeziku.

Čiščenje stanovanj ni mačji kašelj

V San Franciscu start up Tau Robotics ponuja v najem robota, ki pride na dom in očisti stanovanje za 30 dolarjev na uro. Toda robota na daljavo upravlja človek s pomočjo umetne inteligence, strokovnjaki pa opozarjajo, da so kompleksnejši gibi, ki so potrebni za čiščenje, za humanoidne robote še precej zahtevni.

Temu pritrjujejo tudi pri Vandri Robotics in Hiproject. “Po napovedih podjetja Nvidia naj bi bili modeli umetne inteligence, namenjeni avtonomnemu upravljanju humanoidnih robotov, do konca leta 2026 razviti do te mere, da bodo roboti načeloma zmožni opravljati vse fizične naloge, ki jih opravlja človek. Če tej optimistični napovedi prištejemo še približno leto dni za prehod iz laboratorijske v produkcijsko uporabo, lahko v začetku leta 2028 pričakujemo cenovno dostopne humanoidne robote, ki bodo zadovoljivo opravljali od 30 do 40 odstotkov gospodinjskih opravil, ki jih zmore človek,” je dejal Slapnik.

Goluh pravi, da je fina motorika v nestrukturiranem okolju najtežji problem robotike, a da je napredek izjemno hiter. “Ključno je, da roboti novih veščin ne pridobivajo več s klasičnim programiranjem, ampak z učenjem in da se znanje enega robota takoj prenese na vse ostale. Zato smo prepričani, da bodo humanoidni roboti naloge, kot je čiščenje, obvladali znotraj obdobja treh do petih let.”

Prav to so raziskave, ki jih izvaja odsek za robotiko na IJS. “Robot naj bi za omaro našel vtičnico in potem vanjo vtaknil vtikač. Tu ne deluje njegov vizualni senzor, torej kamera, ne delujejo ostali sistemi, zato mora robot to izvesti s pomočjo tipa,” urjenje opiše Kovač.

Robot na lizing

Trenutno dostopni modeli humanoidnih robotov v Sloveniji, ki so večinoma proizvedeni na Kitajskem, niti niso cenovno nedostopni, če upoštevamo samo strojno opremo, brez programske plasti, ki robota dejansko usposobi za delo.

Na spletni strani Plan-net Robot, ki ima floto več kot 30 humanoidnih in štirinožnih robotov, je za osnovni humanoidni model Unitree G1 treba odšteti dobrih 20 tisoč evrov, zmogljivejši H2 pa stane dobrih 42 tisočakov. Humanoidni robot za dom R1 stane dobrih deset tisoč evrov.

Goluh pričakuje, da bodo potrošniki, ko bodo humanoidi pripravljeni za prodajo gospodinjstvom, lahko robota kupili podobno, kot danes kupijo avtomobil, na kredit ali lizing. Za prvo generacijo gospodinjskih robotov pričakuje cene v rangu avtomobila srednjega cenovnega razreda, z leti in serijsko proizvodnjo pa bodo cene padle na raven avta nižjega cenovnega razreda.

Slapnik poudarja, da je bolj kot o ceni strojne opreme smiselno govoriti o ceni storitve, ki jo ponuja podjetje. “Cena mesečnega najema servisnega robota skupaj z uporabo platforme za njegovo govorno upravljanje se začne pri 500 evrih na mesec za delo 24 ur na dan in sedem dni v tednu,” je dejal. Nabavna cena samega robota je odvisna od opreme, pri modelu G1 pa se giblje v razponu med 15 tisoč in 50 tisoč evri.

Humanoidnega robota je treba usposobiti

Potrošnik humanoidnega robota po besedah Goluha ne bo kupil “iz škatle”, ampak prek pooblaščenih distributerjev in integratorjev, ki bodo poskrbeli za namestitev, učenje, varnost in servis, kar pri Hiproject že danes počnejo za industrijske stranke. Končna cena je tako odvisna od obsega integracije v delovno okolje, ki po navedbah Hiproject traja od pol leta do enega leta.

Po besedah Kovača iz IJS je pomembna razlika med industrijskimi in humanoidnimi roboti prav obdobje programiranja. “Za samo programiranje humanoidnega robota potrebujemo izobraženega strokovnjaka, ki bo dolgo časa programiral. Traja lahko več mesecev, preden od humanoidnega robota, pa tudi od robotskega psa, dobimo neko uporabno nalogo,” pojasni.

Zakaj Kitajci?

Vendar je opazna prevlada kitajskih modelov robotov med slovenskimi podjetji, kar velja tudi na globalni ravni. V prvi polovici leta so kitajski proizvajalci zagotovili 97 odstotkov globalnih pošiljk humanoidnih robotov. Vseh pošiljk je bilo v tem obdobju 19.100, več kot trikrat toliko kot leto prej – letos naj bi jih bilo 60 tisoč, do konca desetletja pa jih analitična družba Smart Analytics Global pričakuje pol milijona na leto.

Kitajska svoj napredek v robotiki pogosto pokaže svetu, ko ob državniških obiskih humanoidni roboti uprizarjajo usklajene plesne točke ali ko sta se julija letos dva humanoidna robota spopadla v ringu.

Po besedah Slapnika kitajski ekosistem na področju humanoidnih robotov šteje več kot tisoč podjetij, a sta za večino teh pošiljk zaslužni le dve: Agibot (8.400 enot) in Unitree (5.200 enot). Kot pravi, je razlog za izbiro kitajskih ponudnikov preprost: “V EU konkurenčnih proizvajalcev še nimamo, kitajski proizvajalci pa so tako cenovno kot tehnološko trenutno pred ameriškimi.” Tudi pri Hiproject kitajsko opremo vidijo kot “svetovni standard po zmogljivosti, zanesljivosti, ceni in dobavljivosti v serijah”.

Po denar na borzo

Kitajski proizvajalci tudi pospešeno načrtujejo vstope na borze, s čimer želijo zbrati kapital, ki je potreben za razvoj naprednih humanoidov. Ta teden je vpise za prvo javno ponudbo delnic (IPO) na šanghajski borzi začel zbirati prav Unitree, ki želi zbrati 6,1 milijarde juanov (780 milijonov evrov). Prihodki podjetja so se lani povečali za več kot štirikratnik in znašali skoraj 1,7 milijarde juanov (220 milijonov evrov). Podjetje je za razliko od mnogih tekmecev dobičkonosno, več kot 40 odstotkov prodaje pa ustvari na trgih izven Kitajske.

Agibot se je julija začel pripravljati na kotacijo v Hongkongu, manjši tekmec Leju Robotics pa je maja vložil prošnjo za IPO v Šenženu.

Ameriški modeli dragi in težko dostopni

Semič iz Plan-net Robot opozarja, da so zahodni sistemi “izjemno zaprti, cenovno težko dostopni in rezervirani izključno za ozek krog globalnih korporacij za potrebe zaprtih preizkusov koncepta (PoC). Takšen model zapira vrata širšemu razvoju in lokalnim inovacijam”. Unitree pa po njegovih besedah temelji na odprtokodnosti in komercialni dobavljivosti; to razvijalcem omogoča prilagajanje programske opreme in zagotavljanje lokalne podpore.

Tudi Kovač potrdi, da je Kitajska vodilna, saj ameriškega humanoidnega robota še ni možno kupiti, čeprav so nekateri njihovi roboti – na primer roboti proizvajalca Boston Dynamics – zelo zmogljivi. Boston Dynamics je bil prvi, ki je populariziral robotske pse pred več kot desetletjem, ko so objavili posnetke urjenja teh naprav. Razvijajo tudi humanoidnega robota Atlas, ki je že v pilotnih preizkusih pri industrijskih podjetjih, kot je Hyundai, ni pa še v fazi integracije v dejanske delovne procese.

Kovač omeni tudi robota Optimus, ki ga razvija Tesla: njen šef Elon Musk ga želi lansirati v obsežni serijski proizvodnji po ceni 20 do 25 tisoč dolarjev na enoto in trdi, da bo Optimus kmalu ustvaril več vrednosti za podjetje kot električni avti. Toda za zdaj se časovnica izida vztrajno zamika, robot pa od predstavitve prototipa leta 2022 ostaja v razvoju.

Zaostanek Evrope

Evropa medtem še ni dosegla preboja pri proizvodnji lastnih humanoidnih robotov, pravi Kovač.

Ambiciozne načrte na tem področju ima na primer nemški start up Neura Robotics. Ta razvija celovito platformo fizične umetne inteligence, ki vključuje tako samega humanoidnega robota kot tudi plast umetne inteligence, ki bi mu omogočala samostojno izvajanje nalog. Prejšnji mesec je podjetje v krogu financiranja zbralo 1,4 milijarde dolarjev od nekaterih vodilnih tehnoloških družb, kot so Nvidia, Amazon, Qualcomm in Bosch.

“Nemške robote se skuša plasirati v nemško industrijo, vendar niso zreli – tudi naši slovenski start upi so poskušali z nemško tehnologijo, kajti ta bi bila veliko bližje in lažje dosegljiva za naš trg kot kitajski roboti. Ampak trenutno še ni tako daleč,” je dejal Kovač.

V zadnjih letih si uradniki EU prizadevajo za večjo tehnološko avtonomijo, saj se odvisnost od tujih ponudnikov – kitajskih ali ameriških – vse bolj kaže kot ranljivost v napetih geopolitičnih časih. Kot pri umetni inteligenci ali podatkovnih centrih je tudi pri robotih pomembno vprašanje, kje se shranjujejo podatki.

“Če imate svoj sistem, so podatki spravljeni pri vas in ni bojazni deljenja podatkov z neželenimi osebami. Verjetno bo podobno na področju robotskih psov in humanoidnih robotov, da bomo imeli podatke spravljene pri sebi in ne pri proizvajalcu. Kitajski roboti so povezani s kitajskimi strežniki, ameriški z ameriškimi strežniki. Ta povezava niti ne vemo, kakšna je. Za našega psa lahko trdimo, da ima več računalnikov: enega upravljamo mi, ostali so upravljani s strani proizvajalca,” pojasni raziskovalec.

Potencial Slovenije

V Sloveniji imamo številna podjetja, ki že uporabljajo vsaj enega robota, pove Kovač. Okrog sto podjetij je vključenih v strateško-razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) Tovarne prihodnosti, ki ga koordinira IJS in ki vključuje tudi področje robotike.

“Zelo so avtomatizirana podjetja v avtomobilski industriji, vse bolj pa tudi farmacevtska in kemična industrija. Predvsem tam, kjer ni linijskega, ampak celični sistem proizvodnje – tam so roboti res nepogrešljivi,” pravi, pri čemer gre tu za zdaj predvsem za tako imenovane robotske roke.

Po industrijskih robotih posegajo tudi mala in srednje velika podjetja, ki vidijo priložnost v racionalizaciji s pomočjo industrijske robotike. “Danes en robot stane manj kot najcenejši avto, torej je precej dosegljiv za vsa podjetja. Če dela neki samostojni podjetnik doma določen izdelek, si načeloma lahko takšnega robota privošči.”

Ker Evropa z nekaterimi izjemami nima večjih proizvajalcev humanoidnih robotov, Slapnik vidi priložnost Slovenije prav v tem. “Strokovnjake in znanje za razvoj ter proizvodnjo humanoidnih robotov imamo; največji izziv ostaja dostop do kapitala in dovolj drznosti. Slovenija si lahko zada realen cilj, da čim prej dobi vsaj enega specializiranega proizvajalca, ki bi se ob ustreznem regionalnem pozicioniranju lahko razvil v steber tega področja v jugovzhodni Evropi,” meni.

Goluh pa pravi, da naša priložnost ni tekmovati s Kitajsko v izdelavi robotov, “ampak biti najboljši v Evropi pri integraciji in varnosti podatkov”.

Povpraševanje raste

Slapnik pravi, da je njihovo podjetje s prodajo storitev humanoidnih robotov ustvarilo približno 15 odstotkov prihodkov. “Ta delež raste, saj se povpraševanje po humanoidnih rešitvah povečuje z vsakim uspešno izvedenim pilotnim projektom.”

Vandri Robotics, ki se osredotoča na razvoj fizične umetne inteligence, je nastal šele novembra lani in v Ajpesu še nima izkazanih prihodkov. Start up je sicer v lasti Mihe Golčerja in podjetja Vandri, razvoj sodobnih tehnologij, ki ga obvladujejo Tadej Slapnik, Luka Slapnik in Amadej Pozelnik – to podjetje od prvih prihodkov leta 2022 na leto ustvari nekaj deset tisoč evrov prihodkov, lani na primer okrog 42 tisoč evrov.

Za Hiproject, ki ga vodi glavni izvršni direktor in lastnik Urban Pevnik, je humanoidna robotika “najmlajši in strateško najpomembnejši steber ob uveljavljenih programih toplotne obdelave, avtomatizacije in robotskih integracij. Danes pomeni manjši delež prihodkov, a najhitreje rastočega. Cilj je, da v prihodnjih letih postane nosilni program podjetja za celotno regijo,” pravi Goluh.

Podjetje je lani ustvarilo okrog tri milijone evrov prihodkov od prodaje, leto prej 2,6 milijona evrov. Dobiček je stabilen in v zadnjih dveh letih presega 100 tisočakov.

Pri Plan-net Robot pravijo, da se je obseg povpraševanj po humanoidni robotiki od začetka leta 2026 izjemno povečal. Glavnina povpraševanja prihaja iz podjetij, ki se zanimajo bodisi za korporativni najem (na primer za dogodke, sejme, konference) bodisi že pripravljajo svojo proizvodnjo na čas, ko bodo humanoidni roboti postali vsakdanja praksa.

Podjetje Plan-net Avto je lani povečalo svoje prihodke za več kot trikratnik na medletni ravni; znašali so dobrih 30 milijonov evrov, leto prej pa nekaj manj kot devet milijonov. Toda pri podjetju niso komentirali, kakšen delež teh prihodkov so ustvarili s prodajo robotov. Tudi čisti dobiček je bil pri skoraj 1,4 milijona evrov precej višji od 250 tisoč evrov leta 2024.

“Robot ne jemlje službe, ampak zapolnjuje vrzel”

Ko ljudje vidijo humanoidnega robota in berejo o načrtih njihove množične uvedbe v industrijo, je prvi pomislek skoraj vedno: ali bodo nadomestili človeške delavce?

Naši sogovorniki menijo, da razlogov za ta strah ni. Goluh iz Hiproject pravi, da namen te tehnologije ni nadomestiti človeka, temveč ga razbremeniti. “Humanoidni roboti so sodelavci, ki prevzamejo fizično zahtevne, ponavljajoče se ali nevarne naloge. V praksi to pomeni predvsem delovna mesta v proizvodnji in logistiki (prelaganje in paletiranje, sortiranje, strežba strojem, interni transport) ter delo v okoljih, kjer je človek ogrožen: visoke temperature, prah, kemikalije, nočne izmene. Realnost slovenske in evropske industrije je, da za ta dela kadra že danes ni mogoče dobiti. Robot ne jemlje službe, ampak zapolnjuje vrzel.”

Tudi Slapnik pravi, da bodo podjetja humanoidne robote najprej uvajala pri delih, ki so za ljudi nevarna ali zdravju škodljiva, na delovnih mestih, kjer podjetja ne najdejo potrebnega kadra, pri natančnih in zahtevnih opravilih, ki presegajo človeške zmožnosti, ter v proizvodnih procesih, kjer se ponavljajoča se fizična opravila izvajajo na več lokacijah in je en humanoidni robot racionalnejša rešitev kot klasičen robot ali robotska roka. “Humanoidnih robotov torej ne vidimo kot nadomestek za ljudi nasploh, temveč kot rešitev za dela, ki jih ljudje ne želimo, ne zmoremo ali jih ne bi smeli opravljati.”

Kovač humanoidnega robota tako kot obstoječe industrijske robote vidi kot pomočnike. Ponekod bo sicer prihajalo do potreb po prekvalifikaciji delavcev, pravi; kot primer pokaže na uvajanje robotaksijev v ZDA, ki bodo sčasoma povzročili izgubo poklica taksista. Toda izguba delovnih mest po njegovi oceni ne bo bistveno večja, kot je bila ob vpeljavi industrijskih robotov. “Pri industrijski robotiki vidimo, da imajo države, ki so najbolj robotizirane, tudi najmanjšo stopnjo brezposelnosti,” je dejal.