Cenejše gorivo za voznike, a tudi vse večje breme za državo

Vladi pri blaženju cen pogonskih goriv zmanjkuje manevrskega prostora. Trošarine na dizel je kmalu po začetku vojne na Bližnjem vzhodu znižala na minimum, ki ga dopušča evropska direktiva. Pred kratkim je za obdobje od 28. julija do 28. septembra odpravila še prispevek za energetsko učinkovitost oziroma prispevek URE ter okoljsko dajatev za izpuste ogljikovega dioksida.

Čeprav so cene surove nafte nižje kot spomladi, se dizel zaradi pomanjkanja rafinerijskih kapacitet vztrajno draži. Trenutno na črpalkah zunaj avtocest stane 1,87 evra za liter.

Da bi zaščitila potrošnike in podjetja, je vlada prejšnji teden Bruselj zaprosila za dovoljenje, da bi trošarine začasno znižala pod evropski minimum. A ob dejstvu, da so trošarine pomemben prihodek proračuna, ta pa je po prvih sedmih mesecih za 1,3 milijarde evrov v minusu, se odpira vprašanje, ali bi si država takšno pomoč sploh lahko privoščila.

Dodaten pritisk na proračun

V fiskalnem svetu, ki mu predseduje Davorin Kračun, pravijo, da je manevrskega prostora za takšno fiskalno politiko vse manj.

Po trenutno razpoložljivih projekcijah ministrstva za finance in fiskalnega sveta ter napovedih Evropske komisije in Banke Slovenije se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2026 predvidoma gibal v območju od 2,5 do 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Evropska komisija spomladi ni predlagala postopka presežnega primanjkljaja. To pa bi lahko storila konec novembra, če Slovenija do takrat ne bo ukrepala in uravnotežila proračuna. Ministrstvo za finance naj bi do septembra pripravilo predlog rebalansa.

Vpliv nižjih trošarin na javne finance ni zanemarljiv, pravijo v fiskalnem svetu in ocenjujejo, da bi lahko skupen javnofinančni učinek ukrepov za blaženje podražitev goriv letos dosegel do 0,2 odstotka BDP. Samo med marcem in majem je država pobrala za okoli 39 milijonov evrov manj trošarin, kot bi jih, če bi ohranila februarsko višino. Vsaj del izpada je sicer verjetno nadomestil višji prihodek od DDV na goriva (ta se je zvišal zaradi višje davčne osnove).

Dlje kot bo trajala vojna, večji bo izpad. Kot opozarjajo v fiskalnem svetu, pa imajo tovrstni posegi vlade tudi pomemben vpliv na pričakovanja javnosti glede ukrepanja države v podobnih primerih. To je pogosto zanemarjen učinek, ki pa je potencialno tveganje za javne finance v prihodnje, pravijo.

Več pridobijo tisti z višjimi dohodki

Na vprašanje, kako naj vlada ukrepa v času visokih cen goriv, ki zmanjšujejo kupno moč in generirajo inflacijo, na drugi strani pa lahko postanejo veliko finančno breme, v fiskalnem svetu odgovarjajo, da zadrževanje cen energentov ekonomsko gledano v trenutnih okoliščinah ni učinkovito.

Pri tem naštejejo tri razloge:

1. Ni zadnjič: kot pravijo, bomo podobnim ponudbenim šokom ob danih geopolitičnih razmerah verjetno priča tudi v prihodnje in bodo šoki oziroma višje ravni cen goriv postali strukturni.
2. Ni motivacije za zmanjšanje porabe: Zadrževanje cen goriva lahko zamegli cenovni signal za potrošnike, ki sicer porabnike sili v bolj racionalno trošenje oziroma varčevanje pri porabi.
3. Več koristi imajo tisti z višjimi dohodki: Pri gospodinjstvih z znižanjem trošarin ali odpravo dajatev relativno več pridobivajo tisti z višjimi dohodki, ki so praviloma večji porabniki goriv (zaradi večjega števila avtomobilov v gospodinjstvu, pogostejše uporabe, izbire vozil z višjo porabo, op. a.), pa tudi tujci, ki kupujejo gorivo v Sloveniji po cenah, ki jih “subvencionira” država.

Kako pomagajo drugje

Fiskalni svet kot primernejši pristop izpostavlja bolj ciljno usmerjeno in časovno omejeno pomoč najranljivejšim gospodinjstvom oziroma podjetjem. S tem sledi podobnim priporočilom Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Ko se ozremo po Evropi, pa je primerov, ko bi vlade pomagale le delu prebivalstva, malo. Praviloma nižajo trošarine ali druge dajatve oziroma uvajajo subvencije za vse kupce goriv.

Primer ciljanega ukrepa za prebivalce so grške subvencije za gorivo v višini 50 evrov za prebivalce celine oziroma 60 evrov za prebivalce otokov. Na voljo so bile enočlanskim gospodinjstvom z letnim dohodkom do 25 tisoč evrov oziroma dvočlanskim z dohodkom do 35 tisoč evrov, vsak otrok v gospodinjstvu pa je prag dvignil še za pet tisoč evrov. Kljub omejitvi naj bi po ocenah vlade pomoč dosegla kar tri četrtine voznikov.

Francija pa je spomladi uvedla pomoči za delavce, ki se na delo vozijo vsaj 15 kilometrov stran od doma. Subvencija je sprva znašala 50 evrov, nato so jo podvojili na 100 evrov, kar po navedbah na spletni strani pri povprečni porabi goriva v obdobju šestih mesecev pomeni 20 centov na liter.