Gospodarska združenja: Odločitev ustavnega sodišča pomeni odlog nujno potrebnih ukrepov

Ustavno sodišče je v ponedeljek razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, kar pomeni, da bodo sindikati 1. septembra lahko nadaljevali z zbiranjem potrebnih 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ki zastopa več kot 900 podjetij, so danes sporočili, da obžalujejo, da se je uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zavlekla. Zakon je po njihovih navedbah namreč “prvi korak na poti do nekoliko bolj konkurenčnega gospodarstva, vitkejše države oziroma nižjega državnega proračuna in s tem tudi razbremenitve plač delavcev”.

Opozorili so, da v pogojih, ko so davčne in administrativne obremenitve z državnimi ukrepi vedno višje, ostaja na voljo tudi vedno manj sredstev za plače delavcev, te plače pa so v nadaljevanju prav tako davčno obremenjene. “Posledice so upad gospodarskega potenciala Slovenije, pa tudi nezadovoljstvo med delavci,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije v združenju razumejo kot prvi, nujni korak na poti do normalizacije ne le slovenskega gospodarstva, ampak celotne družbe. “Naša država je trenutno draga, zmedena in polna nepotrebnih finančnih spodbud, ki onemogočajo zdrav družbeni razvoj. Milijarde za administracijo in transferje ne pomenijo zaščite, ampak svinčeno breme,” svarijo.

V združenju tako pričakujejo čimprejšnjo uveljavitev zakona. “Glede na to, da je vlada RS ta zakon ustrezno naslovila kot ‘interventni’, pričakujemo, da bo interventno tudi uveljavljen. Leta poglabljanj najrazličnejših državnih primežev so namreč naredila svoje. Situacija zahteva intervencije in ta zakon je, upamo, prvi v nizu naslednjih, ki lahko Slovenijo normalizirajo,” so še dejali.

GZS: To prinaša podaljšanje obdobja negotovosti

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ob odločitvi sodišča izrazili zaskrbljenost, saj to po njihovih besedah prinaša nadaljnje podaljšanje obdobja pravne in časovne negotovosti glede uveljavitve ukrepov, ki so pomembni za poslovno okolje in razvoj slovenskega gospodarstva in države ter blagostanje ljudi. “Nadaljevanje referendumskih postopkov neizogibno pomeni odlog začetka izvajanja posameznih ukrepov, ki bi lahko razbremenili ljudi in podjetja,” pravijo.

Tudi v GZS interventni zakon vidijo kot prvi korak k bolj predvidljivemu, konkurenčnemu in razvojno naravnanemu poslovnemu okolju. Njegovo uveljavitev podpirajo, saj pomeni “pomeni premik od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov”. Kot je pojasnil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, zakon namreč prinaša “ukrepe, ki v določenih delih izboljšujejo konkurenčnost podjetij in hkrati pomagajo ljudem pri blažitvi življenjskih stroškov”.

Dodali pa so, da je odločitev sodišča treba spoštovati, prav tako tudi referendum kot najvišje demokratično sredstvo odločanja državljanov.

TZS: Gospodinjstva bodo še plačevala več, ko bi bilo treba

Odzvali so se tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), v kateri zakon prav tako vidijo kot nujen korak h konkurenčnemu gospodarstvu. Kot so navedli, se s tem “odlaga uveljavitev ukrepov, ki so po letih zamujenih priložnosti nujni za okrevanje ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in s tem za vzdrževanje socialne države”. Referendumska pobuda uveljavitev teh ukrepov zamika v prihodnje leto, so opozorili.

Pri tem so posebej izpostavili znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila, ki bi pomenil cenejši tedenski nakup, razbremenitev dela pa bi spodbujala podjetja k lažjemu zaposlovanju. Do začetka izvajanja zakona bodo tako gospodinjstva še naprej plačevala višji davek na osnovna živila kot potrošniki v vseh štirih sosednjih državah, podjetja pa bodo odlagala naložbe, medtem ko se prednost konkurence v regiji krepi, pravijo v zbornici.

“Vsak mesec odlašanja je mesec, v katerem gospodinjstva plačujejo več, kot bi bilo treba, podjetja pa odlagajo odločitve o naložbah. Temelj socialne države je lahko le zdravo in razvojno naravnano gospodarstvo. Brez njega ni ne delovnih mest ne javnih sredstev za socialne pravice,” je poudarila predsednica TZS Mariča Lah.

Menijo, da zakon malim trgovcem in gospodinjstvom vrača pogoje, v katerih ne bodo zgolj preživeli, temveč bodo lahko tudi uspevali. Napovedali so, da bodo zakon zato na referendumu podprli.

Dodali so še, da spoštujejo odločitev ustavnega sodišča in pozdravljajo priložnost, da v prihodnjih mesecih državljankam in državljanom natančno predstavijo, kaj zakonski ukrepi prinašajo.