Upravljalec krške nuklearke pisal pristojnim: Morda bomo morali ukrepati
Zaradi upravnih okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo, bodo morda morali zmanjšati moč ali celo zaustaviti jedrsko elektrarno v Krškem.
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) za zdaj obratuje s polno močjo reaktorja ob delovanju sistema hladilnih stolpov in upoštevanju omejitev, povezanih z reko Savo. Kot kažejo podatki na spletni strani Elesa, je med 14. in 15. uro elektrarna proizvedla 657 megavatnih ur elektrike (MWh).
Upravljalec krške nuklearke NEK pa je na spletni strani danes objavil, da je pristojne institucije obvestil, da “se bližamo okoliščinam, ko bo zaradi okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo, treba zmanjšati moč reaktorja in ob najslabšem scenariju tudi postopoma zaustaviti elektrarno”.
S tem bi se ponovil scenarij iz drugih držav; reaktorje ustavljajo v Franciji in na Madžarskem, kjer so to storili prvič v skoraj pol stoletja. Pri nas so NEK preventivno zaustavili konec leta 2020, in sicer zaradi močnega potresa z epicentrom v Petrinji na Hrvaškem.
Sava se ne sme segreti za več kot 3 stopinje
NEK, ki v Savo odvaja odvečno toploto, mora zagotavljati, da dnevna povprečna temperatura Save na točki popolnega premešanja v podslapju Hidroelektrarne Brežice ne preseže 28 stopinj Celzija (°C) in da povprečni dnevni prirast temperature ne preseže 3 stopinj.
Kot pravijo v podjetju, ki ga vodi Gorazd Pfeifer, je pretok reke zaradi pomanjkanja padavin nizek, temperatura Save pa je za zdaj še nekoliko nižja, kot je bila na vrhuncu preteklih vročinskih valov. Ob 15.30 ure so podatki na spletni strani kazali, da je pretok na območju elektrarne 47,5 kubičnega metra na sekundo, temperatura 24,7 stopinje, trenutni prirast pa je 2,6 stopinje.
Ob nizkih pretokih Save in visokih temperaturah NEK za zagotavljanje skladnosti z okoljskimi omejitvami uporablja sistem hladilnih stolpov za dodatno hlajenje v tretjem hladilnem krogu. Zaradi povečane lastne porabe električne energije za delovanje hladilnih stolpov ter zmanjšanja termodinamičnega izkoristka sekundarnega kroga, ki je odvisen od temperature hladilne vode tretjega kroga, se zmanjšujeta izkoristek in izhodna moč elektrarne, posledično pa tudi količina proizvedene električne energije, pravijo v družbi.
Poudarjajo pa, da bodo tudi v prihodnje obratovanje prilagajali razmeram ter zagotavljali upoštevanje vseh predpisanih omejitev. To sicer v najbolj vročih delih poletja postaja velik izziv; med junijskim vročinskim valom je NEK temperaturo Save v povprečju segrela za 2,4 stopinje Celzija, največ pa za tri stopinje Celzija – torej ravno do meje, ki ji jo je določila država.
