Slovenska podjetja v prvem polletju izvozila več kot lani

V prvem polletju je Slovenija izvozila za 34,8 milijarde evrov blaga, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani 9,1 odstotka manj. Brez poslov oplemenitenja se je vrednost izvoza zvišala za 6,6 odstotka. Vrednost uvoza se je zvišala za 5,3 odstotka na 38,9 milijarde evrov, brez poslov oplemenitenja pa za 8,5 odstotka na 22,7 milijarde evrov.

Pokritost uvoza z izvozom je bila 89,4-odstotna, primanjkljaj pri blagovni menjavi s tujino pa je znašal 4,1 milijarde evrov, je danes objavil državni statistični urad Surs.

Medletni upad izvoza je bil povezan predvsem s posli oplemenitenja. Nanj je vplivalo znižanje vrednosti teh poslov na začetku leta, ob hkrati razmeroma visoki vrednosti v primerjanem obdobju lani, zlasti februarja in marca. Brez poslov oplemenitenja je bil izvoz medletno višji od februarja do junija, pri čemer se je rast gibala od 2,1 odstotka februarja do 14,6 odstotka junija.

Tudi pri uvozu so bila z vključitvijo poslov oplemenitenja mesečna nihanja izrazitejša, in sicer od skoraj 9,4-odstotnega padca februarja do 39,4-odstotne rasti maja. Brez poslov oplemenitenja so bila gibanja enakomernejša in pretežno pozitivna. Rast je bila zaznana v večini mesecev, najizraziteje aprila (za 17,3 odstotka), maja (za 14,3 odstotka) in marca (za 13,6 odstotka), navajajo statistiki.

Posli oplemenitenja sicer obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo večinoma uvoženih surovin in blaga s ciljem, da se izdela povsem nov ali resnično izboljšan izdelek. Najbolj pogosti so v farmacevtski industriji in v trgovinskih odnosih s Švico.

Vrednost izvoza junija bolj zrasla v nečlanice EU

Samo junija je izvoz v primerjavi z lanskim junijem vrednostno narasel za 17 odstotkov na 6,3 milijarde evrov, brez poslov oplemenitenja se je zvišal za 14,6 odstotka na 3,9 milijarde evrov. Vrednost izvoza je bolj narasla v nečlanice EU, in sicer za 21,6 odstotka (brez poslov oplemenitenja se je zvišala za 23,3 odstotka na 993 milijonov evrov), v članice EU pa je bila višja za 12,3 odstotka.

Uvoz je bil vrednostno nižji za 4,2 odstotka in je znašal 6,5 milijarde evrov. Če odštejemo posle oplemenitenja, je vrednost izvoza znašala 3,8 milijarde evrov, kar je 9,2 odstotka več kot junija lani. Vrednost iz članic EU je narasla za 8,2 odstotka, iz nečlanic pa upadla za 12,3 odstotka. Brez poslov oplemenitenja je v slednjo skupino držav porasla za 12,6 odstotka na 950 milijonov evrov.

Pokritost uvoza z izvozom je bila junija 96,7-odstotna. Primanjkljaj pri blagovni menjavi s tujino je znašal 0,2 milijarde evrov.

V drugem četrtletju večji tako izvoz kot uvoz

V drugem četrtletju je bila vrednost izvoza v primerjavi s predhodnim višja za 17,8 odstotka in pri uvozu za 5,3 odstotka. Brez poslov oplemenitenja se je izvoz zvišal za 6,8 odstotka, uvoz pa za 7,9 odstotka.

Tudi v primerjavi z istim obdobjem lani sta bila vrednostno višja tako izvoz (za 13 odstotkov) kot uvoz (za 7,9 odstotka). Brez poslov oplemenitenja se je prvi zvišal za deset odstotkov in drugi za 13,5 odstotka, še sporočajo s Sursa.