Kje v Evropi so gospodinjstva najbolj zadolžena: ne tam, kjer bi pričakovali
Dolg slovenskih gospodinjstev kot delež bruto domačega proizvoda znaša le približno polovico evropskega povprečja.
V Evropi velja stereotip, da prebivalci držav na jugu celine živijo prek svojih zmožnosti, medtem ko severne države veljajo za bolj varčne. Toda najnovejši podatki statističnega urada Eurostat o zadolženosti gospodinjstev razkrivajo precej drugačno sliko, saj imajo največ dolga gospodinjstva v bogatih državah severne in zahodne Evrope, poroča Euronews.
Po julijskih podatkih Eurostata je dolg gospodinjstev v celotni Evropski uniji (EU) lani znašal 49,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v evrskem območju pa 50,7 odstotka. Obe vrednosti se od leta 2020, ko sta bili nad 60 odstotki, vsako leto znižujeta.
Dolg gospodinjstev vključuje obveznosti, kot so hipoteke, potrošniška posojila in druge dolgove. Izražanje tega dolga kot odstotka BDP ekonomistom omogoča primerjavo držav različnih velikosti. Kazalnik ne kaže, koliko vsako gospodinjstvo posebej dolguje, temveč ponuja široko sliko o tem, kako zadolžena so gospodinjstva glede na obseg gospodarstva.
Odčitek 50 odstotkov pomeni, da dolg gospodinjstev znaša polovico vsega, kar država proizvede v enem letu.
Visok dolg gospodinjstev ni nujno težava, saj države z razvitimi hipotekarnimi trgi, visokim deležem lastništva stanovanj in naprednimi finančnimi sistemi pogosto beležijo povišane stopnje dolga. Vseeno pa lahko prekomerna zadolženost zaostri gospodarske krize. Po oceni Evropske komisije je pri ravni 55 odstotkov BDP dolg gospodinjstev makroekonomsko tveganje.
Najvišji dolg v severni Evropi
Podatki Eurostata kažejo na razkorak med severom in jugom Evrope. Sedem držav EU ima dolg gospodinjstev, ki presega 55 odstotkov BDP, vsaka od njih pa je v severni ali zahodni Evropi.
Najbolj zadolžena so gospodinjstva na Nizozemskem, kjer njihov dolg znaša kar 93,5 odstotka BDP. Nizozemska centralna banka pravi, da je nizozemski hipotekarni dolg tako visok, ker vlada nudi olajšave pri hipotekarnih obrestih in določa standarde zadolževanja, ki kupcem omogočajo, da vzamejo posojilo v višini polne vrednosti stanovanja, medtem ko druge države to omejujejo na 90 odstotkov vrednosti ali manj. Dolg gospodinjstev sicer izravnavajo zelo visoka pokojninska sredstva in visoka raven finančnega premoženja gospodinjstev.
Sledijo nordijske države Danska (84,1 odstotka), Švedska (82,3 odstotka) in Finska (62,9 odstotka). Na Danskem dolg gospodinjstev kot delež razpoložljivega dohodka, ki je leta 2024 znašal približno 177 odstotkov, ostaja med najvišjimi v EU. Na Švedskem in Finskem je – tako kot drugod – večina dolga gospodinjstev v stanovanjskih hipotekah, pri čemer zlasti na Švedskem prevladujejo posojila s spremenljivo obrestno mero, zato so gospodinjstva zelo izpostavljena spremembam obrestnih mer.
Mejo 55 odstotkov BDP presegajo še Luksemburg (60,5 odstotka), Francija (59,5 odstotka) in Belgija (56,4 odstotka). V Luksemburgu 90 odstotkov dolga gospodinjstev prihaja iz hipotek, a je obenem skoraj polovica gospodinjstev povsem brez dolga ob visoki ravni premoženja. V Franciji se hipotekarna posojila večinoma sklepajo s fiksno obrestno mero, obenem veljajo omejitve pri zadolževanju: kreditojemalec za servisiranje dolga ne sme nameniti več kot tretjine neto dohodka. V Belgiji prav tako prevladujejo fiksne obrestne mere, velik delež gospodinjstev pa ima stanovanje pod hipoteko (43 odstotkov, v primerjavi s 24 odstotkov v EU).
Ciper znižuje dolg, Portugalska ga povečuje
Tik pod ravnijo, ki jo Komisija določa kot kritično, je Ciper, kjer dolg gospodinjstev znaša 54,2 odstotka BDP. To je po navedbah centralne banke mediteranskega otoka 62 odstotkov manj kot pred desetimi leti. Približno tretjino dolga gospodinjstev pa sestavljajo podedovana slaba posojila, ki so v lasti kreditnih družb in se postopoma rešujejo.
Na Portugalskem pa je dolg gospodinjstev lani zrastel za 8,6 odstotka na medletni ravni in ob koncu leta dosegel 171 milijard evrov. To je predvsem posledica porasta hipotekarnih posojil na enem najbolj vročih nepremičninskih trgov v EU, z vztrajno rastjo cen stanovanj. Več kot 90 odstotkov teh hipotek ima spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor, zato so gospodinjstva bolj občutljiva na spremembe evropske monetarne politike.
Deseterico najbolj zadolženih zaokrožuje Nemčija z 49 odstotki. Največje evropsko gospodarstvo ima eno najnižjih stopenj lastništva stanovanj (46,7 odstotka v 2022). Zaradi velikega najemniškega trga in dostopnih najemnin tako nemška gospodinjstva nimajo velikih potreb po hipotekah.
Varčni južni Evropejci, tudi Slovenci
Nasprotno pa ima južna Evropa, ki je bila v preteklosti znana predvsem po krizah zaradi visoke stopnje javnega dolga, relativno skromno zadolževanje gospodinjstev.
Italijanska gospodinjstva dolgujejo le 35,9 odstotka BDP, v primerjavi z 38 odstotki v Grčiji in 42,9 odstotka v Španiji, kar vse tri uvršča precej pod povprečje EU. Medtem ko se vlade v južni Evropi uvrščajo med najbolj zadolžene na celini, so tamkajšnja gospodinjstva običajno veliko bolj konzervativni posojilojemalci kot njihovi severni kolegi, še piše Eurostat.
Slovenska gospodinjstva imajo še precej nižjo stopnjo zadolženosti, ki pri 24,8 odstotka BDP pomeni le polovico evropskega povprečja. Najnižjo stopnjo zadolženosti gospodinjstev ima Romunija, kjer znaša le 12,3 odstotka BDP.
