Ločitev stoletja, ki je razvnela narod: bitka za tehnološke milijarde
Umetna inteligenca ustvarja milijarderje, a med njimi ne bo nekdanje žene južnokorejskega tehnološkega magnata. Nekdanji mož ji vseeno dolguje več kot pol milijarde evrov, je po več kot desetletnem ločitvenem postopku odločilo sodišče.
V Južni Koreji se je razpletel desetletje trajajoč ločitveni proces, ki je razvnel narod. Predsednik drugega največjega korejskega konglomerata SK Group Čej Taj-von bo moral po odločitvi sodišča v Seulu bivši ženi in hčerki nekdanjega korejskega predsednika Ro So-jeong plačati 944 milijard vonov oziroma 570 milijonov evrov. To je precej manj od milijard, ki jih je zahtevala Ro na podlagi astronomske rasti delnice velikana čipov SK Hynix, poroča CNN.
Čej, ki je predsednik tako proizvajalca čipov SK Hynix kot celotne skupine, se je od žene ločil pred več kot 10 leti. Leta 2015 je razvezo oznanil kar v javnem pismu korejskim medijem, kjer je tudi zapisal, da je imel otroka z drugo žensko.
Ro je v ločitvenem postopku trdila, da je njen oče, nekdanji korejski predsednik Ro Taj-vu (1988-1993), z zgodnjo naložbo ključno prispeval k rasti podjetja, ki ga vodi Čej. Zahtevala pa je tudi, da se njen delež ob delitvi premoženja ovrednoti na osnovi cene delnice v 2026.
To bi ji prineslo milijarde evrov oziroma tisoče milijard vonov, saj je delnica SK Hynix na seulski borzi v zadnjem letu in pol poskočila za približno desetkratnik. Izdelovalec naprednih pomnilniških čipov je eden največjih zmagovalcev buma umetne inteligence, ker tehnološki velikani mrzlično povprašujejo po njegovih čipih za svoje ogromne podatkovne centre. SK Hynix je maja presegel tržno vrednost tisoč milijard dolarjev in postal eno največjih podjetij na svetu.
Obenem je tudi državljane Južne Koreje zajela borzna mrzlica ob uspehu domačih tehnoloških velikanov, zato je bila pozornost javnosti toliko večja. Mnogo Korejcev je namreč začelo vlagati v delnice, v želji, da bi bili deležni dobičkov, ki jih kuje umetna inteligenca.
Od poroke stoletja do ločitve stoletja
Ko sta se Čej in Ro poročila leta 1998, so korejski mediji pisali o “poroki stoletja”. Ob zaključku desetletne sodne sage, kjer so bile na kocki milijarde in lastništvo enega ključnih podjetij v državi, je bilo zato govora o ločitvi stoletja.
Ro je v ločitvenem postopku zahtevala preživnino v višini 300 milijonov vonov (180 tisoč evrov) in 42,29 odstotka delnic SK Group, za Samsungom drugega največjega podjetja v Južni Koreji s trenutno tržno vrednostjo okrog 21 milijard evrov. Ko se je par ločil leta 2015, je bila delnica vredna 33 tisoč vonov (okrog 26 evrov), sedaj pa 1,8 milijona vonov (več kot tisoč evrov).
Leta 2024 je visoko sodišče v Seulu odločilo, da mora Čej nekdanji ženi izplačati dve milijardi vonov (1,2 milijona evrov) in še 1.380 milijard vonov (830 milijonov evrov) v okviru delitve premoženja. Toda oktobra lani je vrhovno sodišče razveljavilo oceno delitve premoženja, saj naj bi oče Ro, torej nekdanji predsednik Južne Koreje, nezakonito pridobil sredstva, ki jih je kot naložbo za SK Hynix dal Čejevemu očetu. Vodilna korejska podjetja, vključno z SK Group in Samsungom, so družinski konglomerati, imenovani chaebol, ki so bogastvo gradili tudi s političnimi povezavami. Skupina SK je nastala v 50. letih kot tekstilno podjetje, danes pa je obsežen konglomerat s posli v telekomunikacijah, čipih, bencinskih črpalkah in drugih panogah.
V zadnji odločitvi visokega sodišča je Ro tako prejela manj, kot so ji sprva dosodili, ter precej manj, kot je zahtevala. Čej je v postopku zagovarjal, da bi se moralo premoženje deliti na podlagi vrednosti delnice aprila 2024, ko se je zaključila obravnava primera in še preden je delnica skočila v višave, še piše CNN.
