Vojna na Bližnjem vzhodu bi lahko več kot prepolovila globalno rast

Stopnjevanje napetosti med ZDA in Iranom na Bližnjem vzhodu bi lahko ponovno zaostrilo inflacijo, dvignilo obrestne mere in znižalo svetovno gospodarsko rast z lanskih 2,9 na le 1,3 odstotka, je za Reuters dejal glavni ekonomist Svetovne banke Indermit Gill.

Mednarodna institucija je v svoji junijski napovedi gospodarskih gibanj modelirala tri scenarije. A najslabši scenarij, po katerem bi spopadi na Bližnjem vzhodu trajali šest mesecev ali več, se je po besedah Gilla že skoraj uresničil: po tem scenariju bi svetovna inflacija letos znašala 4,5 odstotka, kar je precej več od dvoodstotnega cilja, ki si ga zadajajo večje centralne banke po svetu.

Začasna prekinitev ognja, ki sta jo Washington in Teheran sklenila aprila, je v zadnjem tednu in pol padla v vodo, spopadi pa so se znova zaostrili. Ameriška vojska je bombardirala cilje v Iranu, ta je napadel ameriške lokacije v Bahrajnu, Kuvajtu in Jordaniji. Ladijski promet v Hormuški ožini je spet skoraj obstal, jemenski hutijevci, povezani z Iranom, pa so napovedali blokado savdskih tankerjev skozi ožino Bab al-Mandab, ki vodi v Rdeče morje.

Največje težave za zadolžene in revne države

Zaradi spopadov prihaja do škode na naftni infrastrukturi, kar med drugim poglablja negotovost glede oskrbe s hrano, saj prihaja do motenj pri dobavi gnojil, helija in žvepla, ki se uporabljajo v kmetijstvu. To bi lahko sprožilo verigo sekundarnih učinkov, ki bi vključevali višje obrestne mere centralnih bank za zajezitev inflacije.

Prehranska negotovost grozi predvsem revnejšim državam, medtem ko bi višji stroški zadolževanja najbolj prizadeli države z visoko stopnjo dolga. Ko bo inflacija pospešila, bi lahko minilo le nekaj mesecev, preden se bodo močno zadolžene države soočile z resnimi težavami pri odplačevanju dolgov, je dejal Gill.

Nekatere države v denarnih stiskah so že zaprosile Mednarodni denarni sklad (MDS) za povečanje obstoječih posojil. Pakistan je ta teden ZDA zaprosil za 10 milijard dolarjev stabilizacijskega mehanizma, je dejal vir, seznanjen s to zadevo.

Junijska napoved Svetovne banke je pokazala, da je 40 odstotkov držav z nizkimi in srednjimi dohodki že v dolžniških težavah ali pa jim grozi, da bodo vanje padle. To pomeni 32 držav, vendar bi se število lahko hitro povečalo, če bi se obrestne mere zvišale, je dejal Gill.

Po podatkih Svetovne banke je bilo povprečno razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) za države v razvoju lani približno 74 odstotkov. To je precej več kot 50–55 odstotkov pred pandemijo Covida-19. Za države z nizkimi dohodki je razmerje zraslo s takratnih 40 na lanskih 67 odstotkov.

Koristi od umetne inteligence

Gill je opozoril tudi na novo analizo Svetovne banke o pripravljenosti držav v razvoju na umetno inteligenco. Ta je pokazala, da bi te države lahko imele koristi od nove tehnologije in povečanja produktivnosti, ki ga ta obljublja, še piše STA.

Medtem ko bi v razvitih državah umetna inteligenca lahko negativno vplivala na 30-40 odstotkov ljudi, je ta delež v državah v razvoju okrog 10 odstotkov, ugotavlja analiza.

“Zato je zanje umetna inteligenca lahko velika pridobitev. Države v razvoju bi morale biti veliko bolj optimistične glede učinka umetne inteligence kot razvite države,” je dejal.